To so za portal necenzurirano.si potrdili na okrožnem sodišču v Ljubljani. Gre za pomemben premik v zadevi, ki se vleče že od leta 2016. Takrat so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) prvič obiskali domove nekdanjih Horvatovih sodelavcev. Tam so na zahtevo specializiranega državnega tožilstva iskali dokaze o sumih storitve kaznivih dejanj v poslih med družbami v lasti Aktive, njenimi menedžerji in zdaj že nekdanjo Factor banko, ki jo je država reševala z davkoplačevalskim denarjem.
Horvat, ki je glavni osumljenec, in njegovi odvetniki so poizkušali z izločitvijo ključnih dokazov, in sicer bančnih transakcij, ki jih je tožilstvo pridobilo iz tujine. Toda pri tem niso bili uspešni. Sodišče je namreč njihove pritožbe zavrnilo in uvedlo sodno preiskavo zoper Horvata in še tri nekdanje vodilne v Factor banki. Kot so nam pojasnili, je odločitev postala pravnomočna februarja letos. S tem se je Horvat uradno znašel v kazenskem postopku, v katerem mu zaradi zlorabe položaja ali zaupanja grozi do osem let zaporne kazni. Horvat, ki se je po 15 letih vrnil na poslovno sceno in znova prepričuje vlagatelje, naj mu zaupajo denar, bi se lahko tako že kmalu znašel na zatožni klopi v Sloveniji.
Dvojna vloga Horvata: nadzoroval Factor banko, ki je financirala njegove posle
V središču kazenskega postopka je po naših informacijah za več kot 20 milijonov evrov posojil, ki jih je Factor banka med letoma 2007 in 2011 odobrila oziroma podaljšala družbi Aktiva Naložbe in z njo povezanim podjetjem. Pri tem se je Horvat pojavljal v dvojni vlogi:
- na eni strani je bil ključni mož Aktive, ki jo je lastniško obvladoval prek verige podjetij na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Luksemburgu.
- na drugi strani je bila Aktiva, pozneje preimenovana v CG Invest, z desetimi odstotki delnic druga največja lastnica Factor banke. V njenem nadzornem svetu je Horvat sedel več kot desetletje, pri čemer naj bi odločal tudi o posojilih, ki so jih dobivala podjetja, povezana z njim.
Leta 2012 je Horvat, ki je takrat že živel v Londonu, izstopil iz nadzornega sveta Factor banke, vire financiranje pa našel v banki NKBM. To je bilo le dobro leto dni pred nadzorovano likvidacijo Factor banke in njeno poznejšo pripojitvijo k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki.
Takrat je bil slovenski del skupine Aktive v finančnem smislu že na kolenih. Kar 170 milijonov evrov, ki jih je Aktiva dobila s posojili slovenskih bank in kupninami od finančnih naložb, je namreč v obliki nepovratnih posojil odšlo na račune podjetij na Nizozemskem in v Luksemburgu, od tam pa na različne naslove po svetu.
Donatorske večerje, tekme pola in vila v St. Moritzu
Kje je končal ta denar in kdo danes upravlja z njim, uradno nikoli ni bilo znano. To so poskušali ugotoviti organi več držav, vendar brez uspeha.
Nazadnje je sledi za denarjem iz Aktive iskal Jasper Berkenbosch, stečajni upravitelj Horvatovih nizozemskih podjetij. Toda tudi on je v stečajni masi našel bore malo naložb, iz katerih je mogoče pričakovati vsaj simbolično poplačilo. Zato pa je upnike opozarjal na sumljive posle, med drugim na uničevanje dokumentacije, domnevno goljufijo in morebitno nezakonito prodajo delnic. Toda zgodilo se ni nič.
Tudi za Horvatom, čigar premoženje so v reviji Manager še leta 2008 ocenjevali na skoraj četrt milijarde evrov, so izginile vidne sledi. Medtem ko se je udeleževal donatorskih večerij s svetovnimi voditelji, igral na tekmah pola v Angliji in bival v švicarskem St. Moritzu, kjer je lastnik 37 milijonov evrov vredne vile, o njem in njegovih poslih ni bilo znanega praktično ničesar.
Proti Horvatu so bile v preteklosti vložene številne druge kazenske ovadbe, tudi zaradi izčrpavanja podjetij, ki jih je obvladovala Aktiva, vendar so bile zavržene oziroma tožilstvo ni našlo dovolj dokazov o domnevno spornih poslih.
Horvat spet prepričuje vlagatelje, naj mu zaupajo denar
Toda zadnje odločitve sodišč v Sloveniji bi lahko Horvatu otežile najnovejše poslovne podvige. Ta se je v ZDA in Izraelu, kjer ima odlične povezave, lotil novega projekta. Postal je drugi največji delničar investicijskega podjetja Global AI, ki se ukvarja z iskanjem prevzemnih tarč na področju umetne inteligence (AI). Njegov ciljni trg je Izrael.
Tako kot v 90. letih tudi zdaj Horvat pri prevzemnih aktivnostih v pretežni meri očitno ne bo tvegal z lastnim denarjem, saj že prepričuje druge vlagatelje, naj mu zaupajo denar. Na podoben način je Horvat pred tremi desetletji nagovarjal državljane Slovenije, naj mu zaupajo privatizacijske certifikate, od česar ti niso imeli praktično ničesar, sam pa si je nakopičil ogromno osebno premoženje.
Pri novem projektu mu pomagata tudi dva nekdanja sodelavca. To sta Andrej Ručigaj in Nevenka Črešnar Pergar. Prvi je nekdanji izvršni direktor Aktive Naložb in dolgoletna Horvatova desna roka. Črešnar Pergar pa je bila izvršna direktorica Aktive Group, zdaj pa se že več let ukvarja z lobiranjem in poslovnim svetovanjem. Njen najnovejši projekt je T-2, saj pri nakupu tega telekomunikacijskega operaterja pomaga Telemachu.
