Kot so za STA pojasnili na Agenciji za okolje (Arso), na Soči kemijsko stanje redno spremljajo v Spodnji Trenti, Kamnem in Solkanu, občasno pa tudi nad in pod Salonitom Anhovo, v Idrijci pa nad Divjim jezerom in v Hotešku.
Ob tem ugotavljajo, da imata obe reki dobro kemijsko stanje, kar se tiče kakovosti vode, slabše pa je biotsko stanje, zlasti pri ribah. Do slednjega tako v Soči kot Idrijci prihaja zaradi preseganja vsebnosti živega srebra in bromiranih difeniletrov (BDE), ki so se v preteklosti uporabljali kot zaviralci gorenja v široki paleti izdelkov. To sicer velja za vse površinske vode v Sloveniji, dodajajo.
Vzrokov je več
Da je v obeh rekah vse manj rib, potrjujejo tudi lokalni ribiči, ki to pripisujejo morebitnim skritim onesnaženjem ter vse manjši količini vode v zadnjih letih. Najpomembnejši pa so vse številnejši plenilci rib, ki živijo ob obeh vodotokih, so za STA povedali predstavniki ribiških družin v Posočju.
Hkrati pritrjujejo ugotovitvam Arsa, da je onesnaženosti Soče v zadnjih letih manj kot v preteklosti, k čemur so precej pripomogle čistilne naprave. Erik Sivec iz kobariške enote zavoda za ribištvo je sicer opozoril na morebitne skrite onesnaževalce, ki jih z analizami vode ne zaznajo. Med temi omenja različna mila, pralne praške in druge podobne onesnaževalce.
"Vzrokov za manjšo ribjo populacijo je zagotovo več. Eden glavnih je upad habitatov, saj je Soča precej ukalupljena, zaradi jemanja materiala iz struge pa je njen nivo precej nižji, kot je bil nekoč. Voda sicer še vedno deluje čisto, a bi temeljite kemične analize zagotovo pokazale slabše rezultate," je prepričan Sivec.
Podobne so razmere na Idrijci
Preiskovalni monitoring Arsa nad in pod anhovskim Salonitom, ki so ga izvedli v letih 2021 in 2022, je pokazal, da cementarna s svojo dejavnostjo ne poslabšuje stanja vodotoka, saj so v obeh letih na podlagi rezultatov analiz ugotovili dobro ekološko stanje glede na posebna onesnaževala in dobro kemijsko stanje, navajajo na Arsu. Podobno po informacijah Arsa velja tudi za območje okoli podjetja TKK iz Srpenice.
Podobne so razmere na Idrijci, ki se pri Mostu na Soči izlije v Sočo. Kot je za STA povedal predsednik idrijske ribiške družine Zoran Babič, posebnih ali večjih onesnaženj v zadnjih letih ne opažajo. Občasno prihaja do izliva umazane in neprečiščene vode iz čistilne naprave v Idriji, na kar opozarjajo tamkajšnje komunalno podjetje in idrijsko občino.
Tako kot ribiški kolegi iz Posočja, pa je Babič opozoril na nižje vodostaje Idrijce in pregrevanje vode, do česar prihaja zaradi vse bolj vročih poletij. Za manjše število rib je okrivil plenilce, med katerimi je posebej izpostavil kormorane in race, na Kobariškem pa imajo vse večje težave tudi zaradi vider, ki so se ponovno naselile na tem območju.
Izzivov za izboljšanje je še precej
Kot je za STA povedala Mateja Sattler iz civilne iniciative Eko Anhovo in dolina Soče, jih skrbijo predvsem občasni primeri onesnaževanja iz industrijskih obratov, zaradi katerih vsako leto oddajo tri ali štiri prijave inšpekcijam.
"Težave vidimo predvsem zaradi industrijskih odplak v srednjem toku Soče, nekje od Doblarja nizvodno. Tako je do izliva že prišlo v Srpenici, pred štirimi leti se je v kanalskem podjetju Plastik razlila nafta, problematična je anhovska industrijska cona. Žal je nad razmerami v industriji premalo nadzora, odziv odgovornih pa velikokrat zelo medel," je kritična Sattler.
Po oceni civilne iniciative Eko Anhovo in dolina Soče je izzivov za izboljšanje stanja še precej, saj ponekod še ni niti zgrajene kanalizacije.
