»Odločila sem se, da bom do konca mandata obiskala vse regije v Sloveniji. Ker šele na terenu začutiš, kaj Slovenija sploh je, kakšni ljudje živijo v naši prelepi domovini. Sem neizmerno vesela ob tem, kako tople in srčne ljudi srečujem na svojih poteh. Za prvi regijski obisk smo si izbrali Zgornje Posočje z Baško grapo, zato ker tu službeno še nisem bila, v Baški grapi pa sploh nikoli,« je pojasnila Nataša Pirc Musar. Konvoj vozil se je dopoldne pripeljal po ozki in vijugasti cesti skozi Selško dolino, prek Petrovega Brda v Podbrdo in naprej skozi Baško grapo do Tolmina, nato pa proti Kobaridu in Bovcu. Na lastni koži so izkusili, kakšna cesta Graparje povezuje s svetom.
»Ne smejo imeti občutka, da so odrezani od sveta!«
»Take ceste, sploh če je samo ena, kot je v primeru Baške grape, ljudem vzbujajo občutek, da so odrezani od sveta, zato je pomembno, da jih obnavljamo in vzdržujemo,« poudarja Pirc Musar. Zadovoljna je bila ob pogledu na obsežno gradbišče na državni cesti na Grahovem ob Bači, kjer celotna brežina plazi. Sanacijska dela so v polnem teku. »Brežino je treba čim prej utrditi in hiše popraviti ali zagotoviti nove. Saj ena visi kot stolp v Pisi. So mi povedali, da bo tri treba porušiti. Popoplavna obnova je nujna, toda delati moramo na protipoplavnih ukrepih. Upam, da bo Slovenija premogla dovolj moči, znanja in denarja, da se bomo teh projektov v celotni državi lotili smelo in s pogledom v prihodnost,« je povedala, medtem ko se je rokovala z domačini. Kot je pojasnil tolminski župan Alen Červ, je bilo po jesenskih poplavah v Baški grapi za skoraj šest milijonov evrov škode na občinskih objektih in infrastrukturi, ob upoštevanju škode na vodotokih in cestah pa znaša dobrih 20 milijonov. »Kjer so posegi po poplavah v občinski pristojnosti, ob sodelovanju z izvajalci potekajo hitro. Težave so pri sodelovanju z državnimi direkcijami za vode, infrastrukturo, z naravovarstveniki. Tam je prelaganja odgovornosti in bežanja od problemov preveč. Ko je birokracija pomembnejša od rešitve, ki bi ljudem omogočila varnost, takrat smo zašli.«
Podbrška šola mora ostati
Po obisku osnovne šole v Podbrdu z zgolj 32 učenci, kjer se je s svojo ekipo najprej ustavila, je Musarjeva poudarila, da je treba take šole ohraniti: »To je prvi pogoj, da mlade družine ostajajo, drugi pogoj je ustrezna zdravstvena oskrba.« Kot pravi župan, se trudijo, toda težave s pridobivanjem zdravniškega kadra, ki je na obsežnih podeželskih območjih bolj obremenjen z dežurstvi in reševalno službo, so velike. V Tolminu bodo obnovili centralno zdravstveno stavbo, sledila bo gradnja satelitskega urgentnega centra. Červ poudarja: »Veseli nas, da predsednica razume, da Slovenija ni sestavljena zgolj iz 12 ali 13 centrov, da ne leži le ob avtocestnem križu, da je veliko več kot to. Le z uravnoteženim razvojem bomo lahko uresničevali svoje razvojne potenciale.«
Strpni pogovori in veliko branja daljših besedil
V sproščeno poučnem pogovoru s tolminskimi gimnazijci, ki so zapolnili tamkajšnjo knjižnico, je predsednica mladim položila na srce, da jim znanja nihče ne more odvzeti. »Berite knjige, daljše tekste, TikTok poneumlja,« je poudarila. Opozorila je na pomen kulture dialoga, dostojnega govora. Izpostavila je pomen digitalne pismenosti v povezavi z varno uporabo tehnologij, finančno in medijsko pismenost. »Pomembno je, da poglobljeno berete, da ločite med smetmi in kakovostjo,« je izpostavila.
Visokogorski Kanin za celoletni turizem, Soča je biser
Predsednica je regijski obisk nadaljevala v Kobaridu, kjer si je z ekipo župana Marka Matajurca ogledala potek gradnje centra za zaščito in reševanje, na delovnem kosilu pa se je srečala z župani vseh treh občin, Tolmin, Kobarid in Bovec, ter najvišjimi predstavniki nekaterih skupnih zavodov. Govorili so o kadrovski problematiki v Zdravstvenem domu Tolmin, turizmu v Zgornjem Posočju ter aktualnih izzivih, povezanih z aktivnostmi na Soči, predvsem o zagatah z različnimi odloki in plačili za plovbo. Glede Kanina predsednica ocenjuje, da je edino visokogorsko smučišče treba ohraniti, in upa, da se bodo pogovori uspešno izšli: »Vem, da se na ministrstvu za infrastrukturo pogovarjajo z možnimi investitorji. Rešitev je v javno-zasebnem partnerstvu ali pa podelitvi koncesije nekomu z znanjem in denarjem.«
Zvečer se je v Kobaridu pogovarjala z občani
Obisk je nadaljevala na Bovškem, kjer se je srečala z vozniki projekta Prostofer. Ogledala si je, kako napreduje gradnja športne dvorane. V vseh treh občinah se je seznanila z delovanjem uspešnih podjetij. V Tolminu denimo z delovanjem Smarteha, ki izdeluje procesno opremo, med drugim krmilnike za velike ladje križarke, naftne ploščadi in luksuzne hotele po vsem svetu. V Kobaridu je obiskala Mlekarno Planika, ki s predelavo mleka ohranja živinorejo, v Bovcu pa podjetje Mahle, ki s tehnološkim napredkom ponuja veliko delovnih mest v lokalnem okolju.
