Evropske volitve so za nami. Volivci in volivke smo oddali svoje glasove in zastopnikom sporočili, koga si želimo videti v klopeh Evropskega parlamenta v prihodnjih petih letih. Vladajoča koalicija je v zadnjih tednih vložila ogromno energije, da bi nas z velikimi obljubami o stanovanjih, nujni helikopterski pomoči ter priznanjem Palestine prepričala, da si zasluži vsaj toliko poslancev v Evropskem parlamentu kot največja opozicijska stranka SDS. Predvolilne ankete so napovedovale dvig priljubljenosti vladajoče koalicije, nedeljske volitve so pokazale drugačno sliko. Včeraj, dan po volitvah, so se preštevali heroji, a hkrati tudi padli in ranjeni.
Naši izbranci
Volivci so dobro plačane evropske mandate namenili štirim kandidatom SDS: Milanu Zveru, Romani Tomc, Branku Grimsu in mladi Zali Tomašič. Stranko Gibanje Svoboda bosta zastopala Irena Joveva in aktualni obrambni minister Marjan Šarec. Vladajočo koalicijo bo predstavljal še Matjaž Nemec iz SD. Velik preboj je uspel Vladimirju Prebiliču, županu Kočevja, ki je z zeleno stranko Vesna uspel prepričati več kot deset odstotkov volivcev in volivk, v Bruselj in Strasbourg odhaja tudi predsednik stranke NSi.
Selitve prvokategornikov
Od lokalnega slovenskega političnega parketa se tako poslavljajo kar trije prvokategorniki, minister Šarec ter poslanca Tonin in Grims. Če slednjega najbrž nihče ne bo pogrešal, pa je zgodba Marjana Šarca in Mateja Tonina drugačna. Aktualni obrambni minister se je po objavi rezultatov izogibal vprašanjem o tem, kdo ga bo nasledil in kdo ga bo spremljal na poti v Bruselj. Že sama odločitev za kandidaturo je marsikoga presenetila, kot je bilo čutiti ob prvih nastopih Marjana Šarca, pa tudi sam ni bil čisto pripravljen na scenarij, ki ga pelje iz Slovenije. Iz vladnih krogov naj bi prihajale informacije, da bo mesto obrambnega ministra prevzel nekdo od Šarčevih ožjih sodelavcev, ob tem se največkrat omenja Damirja Črnčeca, sedanjega sekretarja, ki pa je do zdaj, tako v vladah Janeza Janše kot Marjana Šarca in Roberta Goloba, vedno deloval iz ozadja.
Zagata
Prvi mož Nove Slovenije - Krščanskih demokratov Matej Tonin je ob čakanju na rezultate evropskih volitev napovedal, da bo v primeru neuspeha odstopil z mesta predsednika stranke. A tudi ob njegovi izvolitvi si je težko predstavljati, da bo stranko vodil iz Bruslja ali Strasbourga. »Voditi stranko iz Bruslja je težko. Še težje je to za stranko, ki se že nekaj let trudi preseči tistih zakletih sedem odstotkov,« je ob oceni volilnih rezultatov povedal analitik javnega mnenja Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ob tem ne smemo pozabiti na Ljudmilo Novak, ki je »bila« nepogrešljiv del evropske zgodbe NSi, na domačem političnem parketu pa si je glede na dogodke iz preteklosti stranka niti ne želi. Tako bo zanimivo videti, kam se bo obrnila politična pot Novakove, ki na lestvicah priljubljenosti posameznih politikov še vedno kotira izjemno visoko. O nadaljnji politični karieri bo moral razmisliti tudi Milan Brglez, ki ni znal nadgraditi tretjega mesta s predsedniških volitev in je tokrat zagotovo med večjimi poraženci volitev.
Poraženci
Ob oceni poražencev in zmagovalcev lahko pritrdimo mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon, da je absolutna zmagovalka volitev SDS, velik uspeh pa pripisuje tudi zunajparlamentarni stranki Vesna. Največji poraženec je po mnenju Zorka evropski poslanec Klemen Grošelj, »ki je za niti ne 500 glasov komaj presegel satiričen poskus Violete Tomić«. »Za SD lahko rečemo, da je poraženka, ker se je prepolovilo število njenih mandatov, pa tudi v resnici so za komaj dobrih 3300 glasov prehiteli SLS, ki je bila na robu. Bili so blizu tega, da ostanejo brez evropskega poslanca, tudi zato je SD relativna poraženka. A vseeno je treba reči, da je navkljub vsemu, kar se jim je dogajalo po aferi sodna stavba in kongresu, za njih uspeh, da so ohranili enega poslanca,« je včeraj povedal analitik. Med poraženci je naštel še Levico, ki ji je spodletel nov poskus za vstop v Evropski parlament, ne pa tudi Gibanja Svoboda. »Ostali so pri dveh poslancih, če štejemo k njim prejšnja poslanca iz LMŠ. Res je tudi, da niso za veliko zgrešili tretjega sedeža. Zmanjkalo jim je kakih šest tisoč glasov, da bi osvojili še tretji sedež in vzeli četrtega SDS, kar bi bila potem zagotovo zmaga. Tako da zmagovalci absolutno niso, poraženci pa po mojem tudi ne, ker so ostali na istem,« je pojasnil. Poudaril je, da so bile evropske volitve vedno teren desnosredinskih strank, ker imajo te zvestejšo volilno bazo.
Politični zasuk v desno
Nedeljske volitve so na evropskem političnem parketu prinesle velike premike. Uresničile so se namreč napovedi o premiku volilnega telesa na desno. Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je pridobila devet sedežev in jih bo imela v novem sklicu 185, Konservativci in reformisti so pridobili štiri sedeže, stranka Identiteta in demokracija devet, k tem pa je treba prišteti trenutno neopredeljene madžarske poslance iz stranke Fidesz, ki bodo po tem, ko so izstopili iz EPP, prej ali slej našli domicil v eni od omenjenih desnih grupacij.
Koalicija ostaja ista
Po oceni analitika Marka Lovca s fakultete za družbene vede, ni večje verjetnosti, da bi se kljub zasuku v desno, koalicija, ki je do zdaj obvladovala Evropski parlament, kaj spremenila. Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S & D) ter liberalci (Renew) bodo glede na najnovejše izide v novem parlamentu skupaj imeli 403 od 720 sedežev. EPP bi teoretično koalicijo sicer lahko sestavila tudi z liberalci in skupinama Identiteta in demokracija (ID) ter Evropski konservativci in reformisti (ECR), a je to le malo verjetno. Ursula von der Leyen je bila namreč deležna velikega ogorčenja, ko ni želela zavrniti sodelovanja s stranko ECR. »Na papirju je ta scenarij mogoč, ampak v praksi se mi zdi precej manj verjeten od obstoječe koalicije,« je dejal Lovec in med drugim izpostavil velike razlike med njimi v interesih in pogledih. Na splošno so se desne, evroskeptične stranke okrepile manj od pričakovanj, je ocenil in spomnil, da jim je podpora drsela od začetka leta. Veliko je bilo sicer po njegovih besedah odvisno od povsem nacionalnih kontekstov. Čeprav sta glede na izide na evropski ravni največ izgubili politični skupini liberalcev in zelenih, Lovec opozarja na veliko za zdaj še neuvrščenih poslancev, ki bi lahko še prinesli določene spremembe v sestavi političnih skupin, zlasti pri liberalcih.
Predčasne volitve
Volitve so prinesle večje pretrese tudi po posameznih državah, najbolj odmeva poraz Preporoda francoskega predsednika Emmmanuela Macrona, ki je že sklical predčasne volitve. Glede na trenutno politično sliko obstaja velika možnost, da bo na teh volitvah zmagala skrajna desnica, ki jo vodi Marine Le Pen. Močan poraz je doživela tudi vlada v Nemčiji, kjer pa je vladajoča koalicija že zavrnila možnost predčasnih volitev. Enako je storil naš predsednik vlade Robert Golob, čeprav ga je k temu takoj po objavi delnih neuradnih rezultatov pozval prvi mož SDS Janez Janša.
