Slovenska demokratska stranka (SDS) je na minulih evropskih volitvah zmagala v večjem številu okrajev kot leta 2019. To ji je uspelo, četudi je tokrat na volišča prišlo 200 tisoč več ljudi kot pred petimi leti. Pri analizi teh volitev se zato zastavlja naslednje vprašanje: zakaj je SDS uspel boljši rezultat, če bi morala višja udeležba na volitvah načeloma bolj ustrezati strankam leve sredine? Odgovor: ker je Janez Janša uspel mobilizirati velik del svoje volilne baze. Poglejmo številke:
- po podatkih državne volilne komisije je na tokratnih evropskih volitvah glasovalo približno 700 tisoč ljudi. To je dobrih 200 tisoč več kot leta 2019.
- leta 2019 je za skupno listo SDS in SLS glasovalo 126.500 ljudi. Če odštejemo 24.000 preferenčnih glasov, ki sta jih skupaj prejela tedanja kandidata SLS Franc Bogovič in Franc Kangler, je SDS leta 2019 dejansko dobila le dobrih 100 tisoč glasov.
- letos je samo SDS prejela skoraj 204.700 glasov, še dodatnih 48.300 pa SLS. Skupaj je torej obe stranki podprlo več kot 253 tisoč ljudi. To je enkrat več kot leta 2019. Od kje so torej prišli vsi ti glasovi?
Kje je "stekleni strop" SDS?
Supervolilno leto 2022 je pokazalo, kako globok je bazen volivcev slovenske desnice. Spomladi tega leta je na parlamentarnih volitvah s 70-odstotno udeležbo za SDS in druge stranke desnega pola skupaj glasovalo dobrih 410 tisoč ljudi. Praktično isto število volivk in volivcev je v drugem krogu predsedniških volitev podprlo Anžeta Logarja. Teh 410 tisoč glasov zato velja za "stekleni strop" desnice. Glasovi za SDS na teh evropskih volitvah so prišli iz tega bazena. Natančneje: za SDS, NSi in SLS je skupaj glasovalo več kot 300 tisoč ljudi. Od teh je le stranka Mateja Tonina letos prejela manj glasov kot leta 2019. V petih letih jih je izgubila dva tisoč, ki so šli k SDS ali SLS. V vsakem primeru jih je krepko premalo, da bi bili lahko "krivi" za tolikšno rast SDS.
Vse to pomeni, da je na te evropske volitve prišel tudi velik del volilcev desnice, ki so leta 2019 ostali doma. V številkah: od 200 tisoč dodatnih glasov, ki so se pojavili na teh volitvah, jih je polovico prejela SDS. Vsak drugi dodatni udeleženec evropskih volitev je letos obkrožil Janševo stranko. Glavni razlog za Janševo zmago je torej intenzivna mobilizacija njegovih privržencev, ki jo je večina analitikov in medijev spregledala. Ta mobilizacija je bila posledica dolgotrajne, izrazito ideološke kampanje SDS in verjetno tudi dogajanj znotraj stranke (beri: Logarjeva napoved, da se bo potegoval za njenega predsednika).
Pri tem je šlo SDS na roko tudi razpršeno glasovanje na levi sredini. Za Gibanje Svoboda, Vesno, SD, Levico in Zelene Slovenije je na teh evropskih volitvah skupaj glasovalo 312 tisoč ljudi, torej celo več kot za desni trojček, kjer pa so se v večji meri zlivali v en "lijak".
Se SDS res vrača v mesta? In kaj mora skrbeti Goloba?
V supervolilnem letu 2022 je SDS praktično izginila iz največjih slovenskih mest. Na lokalnih volitvah v 12 mestnih občinah ni dobila nobenega župana, skupaj pa je osvojila le 53 mandatov v mestnih svetih. To je bilo 30 odstotkov manj kot leta 2010. Na parlamentarnih volitvah je bila poražena v vseh večjih mestih, tudi Anžetu Logarju na predsedniških volitvah ni uspelo osvojiti nobenega večjega urbanega okraja.
Ta slika se je na teh evropskih volitvah vsaj deloma spremenila. SDS je slavila v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu in več drugih mestih. Res je, da ji je to v največji meri uspelo na račun dejstva, da je Gibanju Svoboda glasove v teh mestih pobirala Vesna. Toda največji razlog za Golobovo skrb bi moralo biti glasovanje v izrazito levosredinskem okraju Ljubljana Center. Tam je Gibanje Svoboda osvojilo 22 odstotkov glasov, Vesna pa 17. Tako majhne razlike v glasovih obeh strank ni bilo v nobenem drugem mestnem okraju.
Tudi za to je možnih več razlag. Zelo verjetno je Vladimir Prebilič v tem okraju še v večji meri pobiral glasove levoliberalnih volivcev, ki so zaradi različnih razlogov nezadovoljni z vlado, koalicijo ali Golobom, zato so vsem trem želeli pustiti sporočilo. Ugibamo tudi lahko, ali mobilizacijska moč ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki velja za odkritega podpornika sedanje koalicije, ni več tako velika, kot je bila pred leti. V istem okraju sta sicer leta 2019 skoraj 40 odstotkov glasov skupaj dobili SD in Levica, zdaj pa le še 23.
Svoboda zmagala v nekdanjih okrajih SD
SDS je največ glasov dobila v vseh slovenskih okrajih z izjemo ožjega območja Ljubljane in Maribora, Južne Primorske, Krasa, Nove Gorice, Zasavja, Jesenic in Kočevja. V vseh teh okrajih je zmagalo Gibanje Svoboda – razen v Kočevju, kjer je pričakovano slavil tamkajšnji župan Prebilič. Gre sicer za tradicionalne utrdbe leve sredine, ki sta jih na evropskih volitvah leta 2019 osvojila takratna Lista Marjana Šarca (LMŠ) in SD. Ta stranka je v nedeljo izgubila tako en poslanski mandat kot vse okraje, v katerih je slavila pred petimi leti.
Zakaj je SDS osvojila "rdeče" Velenje
Med zemljevidoma evropskih volitev iz 2019 in 2024 je tudi več drugih razlik. V primerjavi z letom 2019 je SDS zmagala tudi v Velenju, v okraju Laško in v Prekmurju. Velenje je vrsto let veljalo za trdnjavo SD, a se je to očitno začelo spreminjati z dokončnim finančnim zlomom šaleške energetike. Zimske mesece v občini Velenje, ki jo vodi župan Peter Dermol (SD), so zaznamovali protesti proti visokim cenam ogrevanja. Posamezniki, med drugim tudi nekateri politiki, so za strašenje volivcev v zadnjih mesecih skušali zlorabiti tudi povečano število priseljencev s Kosova in iz Makedonije. Leta 2019 je SD na evropskih volitvah v Velenju dobila 28 odstotkov glasov, letos pa ob precej višji udeležbi pol manj. Medtem je podpora SDS v okraju Velenje 1 s slabih 23 odstotkov zrasla na dobrih 31.
Presenečenje je tudi zmaga SDS v okraju Laško, od koder prihajata novi predsednik SD Matjaž Han in poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, ki je bila na seznamu kandidatov te stranke na visokem tretjem mestu. Tam je leta 2019 na evropskih volitvah slavil SD, na parlamentarnih volitvah leta 2022 pa ob rekordni udeležbi Gibanje Svoboda. Toda to se je zdaj spremenilo. SDS je močno izboljšal svoj rezultat izpred petih let. Takrat je skupaj s SLS dobil 25 odstotkov glasov, zdaj pa skoraj 40. Medtem se je odstotek glasov za SD prepolovil.
Prekmurje iz rdečega in modrega v rumeno
Podobna zgodba sta oba murskosoboška okraja. Tudi tam je leta 2019 slavil SD, leta 2022 Gibanje Svoboda, zdaj pa SDS, četudi je bil številka dve na kandidatni listi vladajoče stranke Prekmurec Matej Grah. Toda oba s Slugo sta prejela le 5.700 oziroma 6.300 preferenčnih glasov. Vprašanje, zakaj se je Prekmurje na teh volitvah obarvalo v rumeno, ima več možnih odgovorov. Gre za žitnico Slovenije, pri čemer je SDS v mesecih pred volitvami s protesti in drugimi aktivnostmi na veliko delal na volilni mobilizaciji kmetov, predvsem na temah "odnosa" države, zelenega prehoda in davčne politike.
Toda še na eno dejstvo napeljuje volilni dosežek Petra Gregorčiča (SLS) in Zale Tomašič (SDS), ki sta ob precej slabšem začetnem izhodišču, kot ga je imel Grah, prejela 32 oziroma 27 tisoč preferenčnih glasov. To je namreč dokaz, da je volilno telo v nedeljo nagradilo kandidate, ki so mesece pred tem intenzivno delali na terenu. Tja so hodili na prireditve in ljudem stiskali roke, medtem ko so prek družbenih omrežij aktivirali tudi mlajše volivce. To pa je vnovič pokazalo, da sta na evropskih volitvah še kako pomembna ime in prepoznavnost kandidatov.
