Če se je v šolskem letu 2016/2017 31 odstotkov osnovnošolcem opredelilo za katolike, se jih je letošnjem le 21 odstotkov, kaže raziskava dunajskega direktorata za izobraževanje. Največja skupina po veroizpovedi so postali muslimani (35 odstotkov), kar je za 7 odstotkov več kot pred sedmimi leti. Na drugem mestu je skupina, ki se je opredelila za nereligiozne, teh je 26 odstotkov. Na tretjem so, kot rečeno, katoliki (21 odstotkov), sledijo pravoslavni (13 odstotkov), evangeličani (2 odstotka) in različne druge veroizpovedi (2 odstotka).
Podžupan in mestni minister za izobraževanje Christoph Widerkehr je za Kronen Zeitung pojasnil, da je med muslimansko mladino religioznosti bolj izrazita, hkrati pa med njimi opažajo porast nestrpnosti do različnosti, zlasti med svežimi priseljenci, ki so najslabše integrirani v družbo. Večji delež muslimanskih osnovnošolcev je sovražno nastrojenih do pripadnikov skupnosti LGBTIQ, zavračajo enakopravnost med moškimi in ženskami, v porastu je antisemitizem. Skratka, razen veroizpovedi so po vrednotah zelo podobni skrajnim desničarjem.
Mestne oblasti si zato prizadevajo za uvedbo obveznega skupnega predmeta, ki bo otroke učil, kako kljub različnosti skupaj živeti v demokraciji, biti strpen in prijateljski do drugih veroizpovedi ali osebnih slogov ter vrednot.
