Podobno kot pred časom sodniki so se tudi sami obrnili na ustavno sodišče. Skupnost občin Slovenije (SOS) je vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Zakona o lokalni samoupravi v delih, ki se nanašajo na plače županov in podžupanov. V SOS so prepričani, da veljavna ureditev ne zagotavlja ustreznih županskih in podžupanskih plač ter jih postavlja v položaj neenakosti z drugimi javnimi funkcionarji. Opozarjajo, da za župane in podžupane še vedno veljajo plačni razredi, kot so bili določeni leta 2008. Uvrščeni so v razponu od 32. do 59. plačnega razreda, leta 2023 je bila mediana 52. plačni razred za župane in 46. plačni razred za podžupane. Podžupani občin z manj kot 2000 prebivalci tako po njihovih navedbah dobijo od 1552 do 1964 evrov bruto mesečne plače, kar je, kot so poudarili, manj, kot prejme povprečni zaposleni v javnem sektorju.
Župani ne bodo napovedali stavke, želijo pa si, da se njihov položaj, odgovornost in delo primerno ovrednotijo. Za ustavno presojo so se odločili z željo po celovitem reševanju težave, je pred dnevi na novinarski konferenci dejal novomeški župan Gregor Macedoni, ki je tudi podpredsednik SOS.
Ne gre le za plače županov, temveč za celovito prenovo plačnega sistema
Zakaj so presojo napovedali ravno zdaj, ko potekajo intenzivna pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju? »Dejstvo je, da zelo podpiramo in navijamo, da bi sprejeli dogovor o plačah v javnem sektorju, pa ne samo zaradi županj in županov, ampak predvsem zato, ker je za slovensko družbo zelo pomembno, da ta vprašanja rešimo, saj se družbeni sistemi na vseh frontah praktično sesuvajo. Ob tem želimo zelo jasno povedati, da so v treh desetletjih – ko so se ponavljali očitki in medijski pogrom, češ da so funkcionarske plače tako ali tako previsoke – nastale take anomalije, da ima zdaj predsednik vlade dvajsetkrat nižjo plačo od avstrijskega kolega, da so slovenski ministri v svojih ministrstvih na mestih od 100 do 150 in da so številni župani plačani manj kot njihovi občinski uslužbenci,« je povedal Macedoni in dodal, da bo prenova plačnega sistema delno odgovorila na njihove zahteve, ustavna presoja pa se nanaša tudi na opredelitev avtonomije lokalne samouprave. Sporno se jim tudi zdi, da kljub obremenitvam niso upravičeni do nobenih dodatkov in da je plača župana odvisna od velikosti občin.
Macedoni je še poudaril, da so edini funkcionarji, ki so materialno in kazensko odgovorni ne samo za svoje delo, ampak tudi za delo občine oziroma svojih sodelavcev. Da smo po njegovem mnenju priča precejšnjim nesorazmerjem, kaže tudi vladni predlog v okviru usklajevanj plačne reforme, ki je nedavno neuradno prišel v javnost in po katerem bi se županom plače povišale za od 40 do 45 odstotkov. »Želimo si, da bi ustavna presoja določila jasen okvir in prinesla rešitev, ki bo te stvari reševala dologoročno in brez popravkov vsakokratne oblasti,« je še dejal Macedoni.
