Damjan Žugelj, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki je v času vlade Janeza Janše nezakonito pridobival obremenilne podatke o političnih in drugih nasprotnikih srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zdaj živi v Beogradu. Po naših informacijah se je tja preselil kmalu po tem, ko ga je sedanja vlada na svoji prvi seji razrešila s položaja direktorja. Že v začetku junija 2022 je tako Žugelj v Beogradu odprl svetovalno podjetje, ki ima sedež na naslovu njegovega stanovanja. Čeprav uradno ne posluje, ima odprta kar dva bančna računa. Pred tem je imel Žugelj prebivališče prijavljeno v Samoborju, mestu tik za slovensko-hrvaško mejo. Tamkajšnje stanovanje je po naših podatkih lani septembra prodal.
Le mesec dni pozneje je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) Žuglja zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri delu urada ovadil specializiranemu državnemu tožilstvu. To je aprila letos zahtevalo uvedbo sodne preiskave proti Žuglju in več drugim osumljencem, o kateri sodišče še ni odločilo. Grozi jim od enega do pet let zaporne kazni. Žuglja išče tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi Aleš Rezar in preiskuje sume nedopustnega vpletanja politike v delo policije in drugih državnih organov. Do njegovega zaslišanja naj bi vendarle prišlo na današnji seji. Dejstvo, da Žugelj živi v Beogradu, pa še bolj dokazuje njegovo tesno povezanost s Srbijo. Pritrjuje tudi očitkom, da je v času prejšnje Janševe vlade prišlo do ene največjih zlorab državnih institucij pri nas. Na položaju direktorja je namreč pred volitvami v Srbiji pridobival bančne podatke o nasprotnikih Aleksandra Vučića. Obenem je prav s pomočjo srbskega urada po Balkanu iskal podatke, s katerimi je SDS pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji skušala oblatiti poznejšega zmagovalca Roberta Goloba.
Vzajemna pomoč pri iskanju obremenilnih podatkov
Janševa vlada je Žuglja na čelo slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja imenovala marca 2021. Novi direktor je takoj začel s čistkami. Med drugim je zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije Lea Pongračiča. Gre za oddelek, ki sprejema podatke od tujih sorodnih uradov, zavezancev, državnih in nadzornih organov. Na delovna mesta uslužbencev, ki so morali oditi, so prišli kadri takrat vladajoče SDS. Žugelj je popolnoma spremenil način dela urada. Postopke je začel uvajati zgolj na podlagi anonimk, kar pred tem nikoli ni bila praksa. Obenem je začel intenzivno sodelovati z uradom iz Srbije. Kot smo razkrili, so si slovenske in srbske oblasti pred volitvami v obeh državah leta 2022 vzajemno pomagale pri iskanju podatkov, s katerimi so želeli oblatiti vodilne politike opozicije. Slovenski urad je tako že jeseni 2021, ko je Janševa vlada Žuglja imenovala za poln mandat, začel iskati podatke o bančnih računih srbskega opozicijskega politika Dragana Đilasa, ki je že več let tarča Vučićevih tabloidov. Odprl je tudi preiskavo Dragana Šolaka, srbskrga medijskega mogotca in solastnika skupine United Group, ki ima v Sloveniji v lasti Telemach in portal N1. Istoimenska srbska televizija je zadnji večji tamkajšnji medij, ki je kritičen do Vučićeve oblasti.
Največja zloraba urada, ki se bo razčiščevala na sodišču
Šolaka so se na uradu lotili z verjetno najbolj množičnim pridobivanjem podatkov z bančnih računov v zgodovini Slovenije. Urad je namreč po poročanju N1 konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov je bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach. Zaradi tega primera je specializirano državno tožilstvo tudi zahtevalo sodno preiskavo zoper Žuglja.
V istem času je srbski urad po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Golob, takrat že prvi favorit za zmago na volitvah. Šlo je za vzajemno prijateljsko pomoč. Slovenski urad namreč sam za pridobivanje teh podatkov ni imel ne zakonske podlage ne pooblastil. Zakaj ne? Ker družba GEN-I do takrat nikoli ni bila v preiskavi zaradi suma pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. To so v Ljubljani očitno vedeli, zato so obvod našli prek Beograda. Ta pa je za pomoč prosil tudi črnogorske oblasti.
Žugelj je novembra 2021 vsaj dvakrat obiskal Beograd. Prvič se je udeležil regionalne konference o nezakonitih transakcijah, drugič pa je obiskal srbski urad. Konec istega meseca je slovenski urad odprl postopek proti Đilasu. Že pred tem je direktor srbskega urada Željko Radovanović javno napovedal, da bodo podatke o Đilasu pridobili prek mednarodne mreže finančnih organov. Po naših podatkih je bil Žugelj tudi pozneje pogosto v Srbiji.
Žugljevi podatki pred volitvami "ušli" v medije iz kroga SDS
Da je bil urad, ki ima pri pridobivanju bančnih podatkov domala neomejena pooblastila, zlorabljen v politične namene, dokazuje še eno dejstvo. Domnevno sporni podatki, ki jih je pridobil srbski urad in poslal v Slovenijo, so se le nekaj dni pred slovenskimi volitvami pojavili v medijih iz kroga SDS. V istem času, 12. aprila 2022, je tedanji predsednik vlade Janša pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti pri financiranju SDS. Med tem je pokazal tudi papir, na katerem so bili zaupni bančni podatki o poslovanju nekdanjega izdajatelja necenzurirano.si, ki jih je pri svojem delu pridobil Žugljev urad. Preiskavo novinarjev našega portala je ta sicer sprožil na podlagi prijave Roka Snežiča, Janševega svetovalca in osebnega prijatelja.
Urad je sicer na nezakonit način brskal tudi za bančnimi podatki ljudi, ki zaradi političnih, poslovnih ali drugih razlogov niso bili po volji vrha SDS. Tarče so tako bili tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner ... Vzorec je bil pri vseh isti: urad je postopek uvedel na podlagi anonimke z obtožbami, ki so se pozneje izkazale za lažne.
