Čeprav zakonodaja določa, da se pred sprejetjem tovrstnih ukrepov izvede vrsto analiz, ni jasno, na katerih predpostavkah temelji to podaljšanje in še zaostritev regulacije cen, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah.
Slovenija ima po njenih besedah pri 95-oktanskem bencinu komaj 40 odstotkov povprečne marže EU, pri dizelskem gorivu pa 32 odstotkov. "Ne znamo si predstavljati, kako naj bi pri takšnih maržah družbe investirale v razvoj," je dejala.
Glavni stroški, ki bremenijo naftne trgovce, so se po njenih besedah močno zvišali, zato bi morale temu slediti tudi marže. Primer so plače; najnižja osnovna plača za prodajalca je letos glede na december 2022 višja za 50,4 odstotka.
Glede na informacije, ki so jih prejeli, naj bi vlada opustila vsaj načrtovano spremembo intervala izračuna nabavnih in posledično maloprodajnih cen s 14 na 28 dni. "Potolaženi sicer nismo, a bo težava vsaj nekoliko manjša," je dejala.
Tudi generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja Tadej Granfol je opozoril, da podatki za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami EU izkazujejo nadpovprečno obremenitev s strani države in nesorazmerno najnižje nabavne pogoje, vključno z razliko v ceni. "Dodatna težava je nadpovprečna nepredvidljivost poslovnega okolja v Sloveniji," je dejal.
Študija, ki jo je predstavil ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan, je pokazala, da cene energentov lani niso več bistveno vplivale na inflacijo. Argument vlade za znižanje marž so bila prav prizadevanja za znižanje inflacije. "Ta argument ne zdrži strokovne presoje," je dejal.
Raziskave so pokazale tudi, da volumski deleži iz uredbe o obnovljivih virih energije bistveno presegajo volumske deleže iz predlagane uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, je dejal ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec. Del nabavnih stroškov biogoriv torej ni priznan.
"Ker bi se zaradi regulacije prihodki naftnih trgovcev znižali, to podjetja dolgoročneje gledano sili v bankrot," je opozoril. Obenem nobena od sosednjih držav od distributerjev goriv po njegovih besedah ne zahteva tako pospešenega prehoda na goriva iz obnovljivih virov v prometu kot Slovenija.
Na to je opozoril tudi ekonomist Aljoša Feldin. "Slovenija se zdi nenavadno ambiciozna pri oblikovanju ciljev glede alternativnih goriv v prometu. EU od nas ne zahteva takšnih standardov in tudi mnoge bogatejše države si niso zastavile tako ambicioznih ciljev," je dejal.
V TZS od vlade pričakujejo popolno deregulacijo cen naftnih derivatov. Če regulacija že mora biti, predlagajo spremembo intervala izračuna cen na sedem dni oziroma v najslabšem primeru ohranitev 14-dnevnega obdobja, je dejala Lah. Ukrepi, kot jih z omenjeno uredbo predlaga vlada, bi lahko po njenih besedah ne le odvrnili katerega od tujih naftnih trgovcev od vstopa na slovenskih trg, temveč tudi vodili v umik katerega od obstoječih trgovcev s trga.
