Devetega junija se bomo volivci in volivke po petih letih spet podali na volišča z namenom, da izberemo predstavnike in predstavnice ljudstva v Evropskem parlamentu. Ta združuje poslanke in poslance iz vseh držav Evropske unije. Evropski parlament ima pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politike; sodeluje v zakonodajnih postopkih, ima proračunske in nadzorne pristojnosti, sodeluje pri reviziji pogodb ter ima pravico do posredovanja pred Sodiščem EU. V novem sklicu pa bo ena prvih nalog izvolitev novega predsednika ali predsednice Evropske komisije.
Letos več poslancev
Evropske poslanke in poslanci znotraj predstavniškega telesa zagovarjajo tako interese države, iz katere izhajajo, kot interese politične opcije, ki ji pripadajo. Koliko predstavnikov ima posamezna država, je utemeljeno v Lizbonski pogodbi iz leta 2009, s katero je Evropski parlament postal enakovreden Svetu EU. Trenutno v poslanskih klopeh v Bruslju in Strasbourgu, kjer parlament zaseda, sedi 705 poslank in poslancev iz 27 držav, namesto 751, kolikor jih je bilo, preden je Velika Britanija zapustila evropsko družino. Največ mest pripada Nemčiji, 96, Franciji 79 , Italiji 76, Španiji 59, Poljski 59, Sloveniji pa trenutno osem mest. Po teh volitvah se bodo kvote poslanskih mest spremenile, saj se bodo razdelila še mesta, ki so jih zasedali predstavniki Velike Britanije, tako da bomo Slovenci od letos imeli devet sedežev, skupno pa bo v Evropskemparlamentu 720 zastopnikov in zastopnic.
Kaj pravijo ankete?
Ankete javnega mnenja, ki jih objavlja spletni portal Politico, kažejo, da naj bi največ zastopnikov tudi na tokratnih volitvah dobila EPP oziroma Evropska ljudska stranka, sledijo ji Socialisti in demokrati, na tretje mesto po številu zastopnikov pa naj bi se glede na projekcije zavihtela skrajno desna stranka ECR – Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi. Ta bo, kot kaže, večino glasov pridobila predvsem na račun stranke Renew, ki naj bi imela glede na napovedi v novem sklicu le 75 zastopnikov, kar 27 manj kot trenutno. Velik upad števila poslancev naj bi zabeležili tudi v stranki Zelenih, število zastopnikov naj bi se skoraj prepolovilo. Glede na trenutne prognoze bo veliko tudi neopredeljenih poslank in poslancev, kar 117. A pričakovati je, da jih bo velik del po vstopu v parlament le poiskal zavetišče znotraj katere od obstoječih političnih skupin, saj z združitvijo pridobijo številne ugodnosti, imajo pomembno vlogo pri določanju dnevnega reda parlamenta, dobijo več časa za govor na razpravah, več pisarniških prostorov, osebja in denarja, ki ga lahko porabijo za organizacijo sej in obveščanje. Odločajo tudi o sestavi parlamentarnih odborov in delegacij.
Močan zasuk v desno
Evropski parlament lahko torej pričakuje močan zasuk v desno in pred volitvami ob tem prihajajo svarila, da je zato EU na prelomni točki ter da bi velika prisotnost suverenistov v parlamentu lahko pomenila tudi konec Unije.
Za komentar smo prosili Matjaža Nemca, trenutnega evropskega poslanca iz vrst S&D. Kot ocenjuje, je Evropa danes ideološko bolj razklana kot leta prej. »To gre pripisati generacijskemu preskoku/prepadu od nastanka Unije kot mirovnega projekta, razcvetu družbenih medijev, ki predvsem populistom na skrajni desnici služijo kot izjemno pomembna platforma, ne nazadnje pa tudi vrsti kriz, ki so destabilizirale družbeno in politično življenje,« nam je povedal. »Prepričan sem, da so našteti dejavniki voda na mlin ideologijam skrajne desnice, ki poleg tega z namernim podpihovanjem sovraštva in ustvarjanjem strahu s pridom izkoriščajo situacijo za poceni nabiranje političnih točk. Močna, skupna politika Evrope, ki bi se s solidarnostjo povezana borila proti zunanjim dejavnikom in različnim krizam, krči prostor za uresničevanje politične agende skrajni desnici. Ravno zato so tokratne evropske volitve toliko pomembnejše – odločno se moramo zoperstaviti nevarnim tendencam desnice, ki si želi manj Evrope, ki temelji na vključevanju, ženskam želi odvzeti težko pridobljene pravice ter zatira pravice manjšin in LGBTQI-skupnosti,« je dodal.
Na čelo EU skrajna desnica?
V predvolilnem času je veliko razburjenja povzročila tudi pobuda voditeljice francoske skrajne desnice Marine Le Pen, da bi se v Evropskem parlamentu združili skrajno desni stranki ECR in ID. Kakor kažejo trenutne volilne ankete, bi tako postali druga ali celo največja politična skupina v EU-parlamentu. Idejo o združitvi je javno podprl tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban. Nemec sicer opaža, da se obe stranki premikata v vse večjo skrajnost, a dodaja, da je že zdaj mogoče opaziti trenja med strankami znotraj skrajno desnih skupin, na primer med nemško AfD in francoskim Nacionalnim zborom.
Ursula von der Leyen brez podpore
Ob tem je skrb vzbujajoče stališče Ursule von der Leyen, ki je, kot kaže, celo naklonjena sodelovanju z ECR. Evropska ljudska stranka edina v sedanji proevropski sestavi parlamenta ni podpisala zaveze, da se v prihodnje ne bo povezovala s skrajno desnico. »Socialisti in demokrati smo to zavezo odločno podprli in s svojimi dejanji, tudi v primeru Slovaške in izključitve vladajoče stranke iz Skupine evropskih socialistov, to dokazujemo,« poudarja Nemec. Kot pravi, zaradi zasuka EPP v bližino skrajne desnice Ursule von der Leyen ne bo podprl za nov mandat na mestu komisarke. »Njena ponovna izvolitev visi na tanki nitki in tega se zaveda tudi njena politična skupina. Sklepanje zavezništev ELS s konservativci ne bi bilo povsem novo, to so v določenih primerih spretno izkoriščali že v tem mandatu, sploh če so na svojo stran dobili tudi liberalce. Zato sem prepričan, da smo Socialisti in demokrati kot druga največja politična skupina v EP edina resna alternativa nevarni desnici, saj bo najbrž večino brez S&D težko doseči,« o političnih premikih na desni pove Nemec.
