Po Golobovih besedah Slovenija namreč z odlagališčem rešuje vprašanje odlaganja omenjene vrste jedrskih odpadkov, kar je eden od predpogojev za zeleni prehod. "Brez velikih nizkoogljičnih virov energije zelenega prehoda namreč ni mogoče izpeljati," je dejal.
Prav tako po njegovih besedah ni mogoče začeti razprave o gradnji nove nuklearke v Krškem (Jek 2), če prej ni rešeno vprašanje, kam odlagati odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Z gradnjo odlagališča to rešujemo, je dejal na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna.
Z začetkom gradnje odlagališča po premierjevih besedah "odpravljamo tudi enega od glavnih zadržkov pred prihajajočo odločitvijo na referendumu o Jek 2". "Popolnoma logično je, da moramo najprej reševati problem odpadkov iz obstoječega objekta, dokazati, da to zmoremo, znamo in hočemo, šele nato pa se lahko pogovarjamo o tem, da bomo gradili nove objekte," je dejal.
Odlagališče bo po besedah predsednika vlade preživelo več prihodnjih generacij, po 300 letih pa bodo odpadki izgubili radioaktivnost: "To pomeni, da ne uničujemo okolja za obdobje, ki je nedefinirano, ampak za obdobje, ki ga poznamo. In verjamem, da je tudi to eno od sporočil danes, da karkoli počnemo, moramo misliti na prihodnje generacije. Ne moremo na račun koristi v tem življenju pozabiti, da imamo dolg do prihodnjih generacij."
Po Virškovih besedah so priprave na začetek fizične gradnje samega odlagališča potekale več let, sama gradnja pa bo stekla enkrat do jeseni. Načrtujejo, da bo poskusno obratovanje steklo v letu 2027. Po njegovih besedah gre sicer za zahteven projekt, v katerega je bilo do zdaj vloženega veliko truda in energije.
"Danes pišemo zgodovino in postavljamo pomemben mejnik za našo skupnost in prihodnje generacije," pa je dejal krški župan Janez Kerin. Objekt je po njegovih besedah plod dolgoletnega načrtovanja, sodelovanja in prizadevanj številnih. Njegov namen je zagotoviti "varno, učinkovito in trajno rešitev za ravnanje z nizko in srednjeradioaktivnimi odpadki", pri čemer je prepričan, da bo odlagališče dosegalo najvišje standarde varnosti in kakovosti ter da bo opremljeno z najsodobnejšo tehnologijo in bo upoštevalo najstrožje okoljske ter varnostne predpise.
Položitve temeljnega kamna so se udeležili tudi nekateri ministri in ministrice ter vidni predstavniki elektrogospodarstva in lokalne politike. Udeležence slovesnosti je ob prihodu pričakalo kakšnih 20 protestnikov, ki so s transparenti opozarjali, da si v svoji bližini ne želijo jedrskih odpadkov.
Sicer pa je župan Kerin danes povedal še, da so z ministrom za okolje Bojanom Kumrom in direktorjem ARAO sklenili dogovor, da bo agencija svoj sedež iz Ljubljane vnovič preselila nazaj v Krško. Izjavo o tem naj bi podpisali danes. Pri tem bo morala občina po Kerinovih besedah izpolniti določene pogoje, o katerih pa se še dogovarjajo.
