Letošnjih evropskih volitev se bo udeležilo največ volivk in volivcev v slovenski zgodovini, je v novi oddaji Studia Necenzurirano napovedal Andraž Zorko, partner v agenciji Valicon, ki se ukvarja z merjenjem javnega mnenja. »Že pred dvema mesecema, ko smo gledali tudi meritve Eurobarometra, sem napovedal, da bo udeležba 35-odstotna. Zdaj, ko bodo ob volitvah še referendumi, bi se lahko približala 40 odstotkom. Moja zadnja ocena se giblje okoli 38 odstotkov,« je dejal.
Pri tem je poudaril, da imamo v Sloveniji tri bloke volivcev: levega, desnega in volilne upravičence, ki ne hodijo na volitve, predstavljajo pa približno 40 odstotkov celotne populacije. »Ti so svojeglavi, imajo popolnoma svoje poglede na svet in težko jih je kam uvrstiti. Imajo nekaj izrazito desnih vrednot, recimo glede migrantov, pri pravici do splava in odnosu do partizanov pa so izrazito levo usmerjeni. Del tega bloka se je pojavil na volitvah 2022 in omogočil to huronsko zmago Gibanja Svoboda, saj so prišli izkazat svoj upor in gnus nad ukrepi proti epidemiji. Teh volivcev v prihodnje še dolgo ne bomo videli na voliščih,« meni Zorko.
Ljudje volijo vrednote
»Politika je stvar, ki zahteva mobilizacijo. Ta se zgodi, ko se ljudje poistovetijo z nekim presekom vrednot, ko po eni strani čutijo, da jih politiki obravnavajo, po drugi strani pa sebe in kontekst, v katerem živijo, jemljejo dovolj resno, da želijo prispevati, sodelovati in se soudeležiti nečesa tako pomembnega, kot je demokratični proces,« je na vprašanje, zakaj je uspeh, če se volitev udeleži vsak tretji volivec, odgovoril kreativni direktor Aljoša Bagola.
Kakšne teme prevladujejo v kampanji? »Opažam, da vsem nam manjka ideja Evrope kot skupnega imenovalca, ki bi nam zagotavljal varnost, mir in stabilnost. Pravzaprav je najbližja ideja Evrope in participacije v njej ideja Evrovizije, ki jo vsi razumemo, nam je vsem neposredno jasna in od katere vsi jasno pričakujemo spektakel, točkovanje in vse ostalo,« je poudaril Bagola. Pri vprašanju Palestine pa Zorko meni, da »gre v bistvu za politiziranje s strani določenega političnega bloka«: »Mogoče se bo slišalo grdo, ampak to, kar so migranti za desno, je Palestina za levo stran. To je tema, ki je njihova.«
Pred volivami je Zorko napovedal, da bodo stranke desnega pola osvojile pet poslanskih mandatov, stranke levega pola pa štiri. »Do volitev se lahko še kaj spremeni. Čeprav ne bo taktičnega glasovanja, lahko SDS še kaj izgubi na račun strank leve sredine. Gibanje Svoboda je že tako blizu, da bi lahko že z nekaj odstotnimi točkami več posegla po tretjem mandatu, ki bi šel na račun SDS,« je prepričan Zorko. Bi bilo za SDS, ki cilja na štiri mandate, pametneje, če bi šla na te volitve s skupno listo s SLS? »Ne. Že v preteklosti se ji to ni izplačalo. Pred petimi leti so zaradi preferenčnega glasu celo ostali brez svojega tretjega poslanca,« odgovarja Zorko.
Tresla se je gora, rodila se je miš
In kako komentira medijska poročanja o strmi rasti priljubljenosti koordinatorke Levice Aste Vrečko v eni od anket agencije Ninamedia? »Z eno besedo: zgrožen sem. To je klasičen primer manipulacije z rezultati javnomnenjske raziskave, zaradi katerih lahko obsojajo našo industrijo, da javno mnenje ustvarja, ne pa meri,« odgovarja Zorko.
»Tresla se je gora, rodila se je miš,« pa na vprašanje, kje je »nekaj velikega« iz leto in pol stare napovedi Anžeta Logarja, odgovarja Bagola: »Tudi v smislu tega, kdaj lansiraš svojo znamko za potrebe maksimizacije učinka na trgu, lahko vznemirljivost nad nečim novim hitro usahne. Mogoče se v napačnem trenutku ni pametno osamosvojiti in se pregristi skozi ta Ojdipov kompleks.«
