Kmetija z okoli 70 kravami molznicami in vsaj 80 hektarji zemljišč je lani prejela odločbo o izplačilu 2800 evrov pomoči zaradi škode po suši v letu 2022, od tega skoraj vse na račun slabih dveh hektarjev travniških sadovnjakov.
Slednje je resnično težko razumljivo. Namreč podatki statističnega urada za leto 2022 kažejo evidenten upad pridelka poljščin in travinja v primerjavi s prejšnjim letom ter hkrati znatno povečanje pridelkov v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih.
Med največjimi prejemniki pa je ravno več sadjarskih podjetij. Toda Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja na opazko o nenavadnih izračunih odgovarja, da so se le držali metodologije za izračun obsega škode.
Popolnoma zgrešena metodologija izračuna škode
Škoda je bila izračunana tako, da se je od povprečne letne količine pridelka, pomnožene s povprečno prodajno ceno v letih 2019 do 2021, odštela količina pridelka s povprečno prodajno ceno v letu 2022. Konkretno to pomeni, da je bila povprečna cena suhe koruze v letih 2019–2021 okoli 150 evrov na tono, medtem ko je bila odkupna oziroma prodajna cena v specifičnem in torej škodnem letu 2022 okrog 300 evrov na tono. Kar pomeni, da je bil kljub 50-odstotni poškodovanosti pridelka v letu 2022 prihodek enak kot v letih 2019–2021 in matematično gledano škoda ni nastala. Pa vendar je. Še večji absurd je zaslediti pri izračunu škode za tri- in večkosne travnike. Ob 45-odstotni poškodovanosti omenjenih površin so jim na agenciji izračunali celo pozitivni izplen. Za ceno travinja so na agenciji namreč navedli, da je bila povprečna cena v letih 2019–2021 0,08 evra, v letu 2022 pa 0,16 evra. »Cene za travinje so bile podane povsem na pamet, saj se trava praviloma porablja za krmo na kmetijah, kjer je pridelana. Zato njihovih cen statistični urad ne spremlja in niti ne more spremljati. V vsakem primeru pa za kmeta, ki je moral krmo dokupiti, višja cena lahko pomeni le še dodaten izpad dohodka«, dodaja sogovornica.
Preživetje kmetije je zagotovila zaloga krme iz prejšnjega leta, vso koruzo, ki so jo nameravali pustiti za zrnje, so posilirali v silažo, za nameček pa zrnje dokupili. »In zaradi vsega tega ne moremo razumeti načina izračuna, ki ga je uporabila agencija, saj ni upoštevala inflacije in torej vseh drugih podražitev, ki so vplivale na višje cene oziroma dražjo kmetijsko proizvodnjo.« Tako haloška kmetica opozarja, da bi morala agencija za kmetijske trge uporabiti drugačno metodologijo za izračun škode oziroma upoštevati dodatne parametre, kar da omogoča tudi evropska uredba, na katero se sklicuje agencija.
V čigavo dobrobit deluje zbornica?
Ali torej agencija za kmetijske trge resnično deluje v dobrobit kmeta? »Naša kmetija se je pritožila že zoper več odločb, ki so nam bile izdane, pri nekaterih smo šli tudi v upravni spor. Res pa je, da so postopki dolgotrajni in se kmetije za tovrstne manevre ne odločajo, saj enostavno nimajo volje. Vendar pa je nedopustno, da agencija, ki bi morala biti partner kmeta, deluje zoper njega. Tako so na primer šele letos v našo korist zaključili postopek iz leta 2015, ko smo se morali kar trikrat pritožiti in vložiti dva upravna spora, da se je pritožba sploh vsebinsko obravnavala in se je odločilo, kot smo menili, da je prav. Še na upravnem sodišču so zapisali, da bi morala agencija za kmetijske trge ravnati v korist kmeta, seveda v skladu s predpisi.«
Zgolj razumevanje težav kmetov jim kaj dosti ne pomaga
Medtem pa so na kmetijski zbornici bolj popustljivi do kmetijskih birokratov, saj pravijo, da agencija v primeru naravnih nesreč ne odloča o postopku in višini sredstev, ampak samo izvršuje postopek izplačila finančne pomoči kmetom. »Agencija izda odločbe o izplačilu na osnovi preverbe izpolnjevanja predpisanih pogojev za vsakega posameznika in na podlagi elektronskih podatkov o škodi, prevzetih od uprave za zaščito in reševanje, ki so jih občinske komisije za ocenjevanje škode vnesle v elektronsko zbirko podatkov AJDA in so bile zajete v končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2022.« Priznavajo pa, da so nizke vrednosti finančne pomoči in negativne odločbe, ki so jih prejele kmetije, ki so bile zaradi suše med najbolj prizadetimi, zelo razočarale. »Gre pretežno za živinorejske kmetije, ki so imele škodo na travinju, koruzi, lucerni. Suša je povzročila pomanjkanje krme in te kmetije so morale visoka sredstva nameniti dokupu krme, da so lahko ohranile čredo, izračuni glede upravičenosti do pomoči pa so pokazali, da na njihovih kmetijskih gospodarstvih ni bilo izpada dohodka.«
Zbornica v bitko poslala kmete
A načelno sočustvovanje je slaba tolažba za kmete, ki kljub evidentirani škodi niso upravičeni do pomoči. »Da je nekaj z izračuni narobe, bi moralo biti jasno vsakomur, četudi le izpolnjuje obrazce,« jasno pove sogovornica iz Haloz, ki je prst krivde uperila tudi v kmetijsko zbornico, ki da bi se po izračunu odškodnin morala odzvati, namesto tega pa je boj odstopila vsakemu kmetu posebej.
