Kaj pa če delavec, četudi bi se lahko upokojil, o tem ne želi niti slišati? Po zakonodaji so delavci, starejši od 58 let, posebej zaščiteni in zadnji v vrsti za odpuščanje. Nekateri so z mlajšimi kolegi solidarni in jim na svojih delovnih mestih odstopijo prostor, drugi ne. V službi vztrajajo, četudi na ta račun kateri od mlajših sodelavcev ostane na cesti.
Starostna diskriminacija nedopustna
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so pojasnili, da razmerje med delodajalcem in delavcem temeljno ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). »Poudariti velja, da so načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko določeni le z zakonom. To je v primeru poteka časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca, s sporazumom, redno ali izredno odpovedjo, sodbo sodišča ter v drugih, z zakonom določenih primerih,« so dejali na ministrstvu. Dodali so, da lahko delavec delovno razmerje kadarkoli prekine enostransko in brez utemeljitve, pri čemer je dolžan upoštevati le obdobje odpovednega roka.
Delodajalec na drugi strani delovnega razmerja ne sme prekiniti brez razloga. Odpoved je lahko redna ali izredna, v vsakem primeru mora biti utemeljena. Starost delavca ne more biti utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja, so poudarili na ministrstvu. V tem primeru bi šlo celo za diskriminatorno obravnavo.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Starost ne pomeni opravilne nesposobnosti
Leta 1999 je ustavno sodišče presojalo vprašanje prisilne upokojitve s prekinitvijo delovnega razmerja, kar je takrat določal Zakon o delovnih razmerjih. »Ugotovili so neustavnost določbe, pri čemer so se oprli na Konvencijo MOD, številka 158. Ta določa, da delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. Sodišče je poudarilo, da izpolnitev pogojev za pridobitev polne starostne pokojnine – posredno torej tudi izpolnitev določene starosti – sama po sebi še ne pomeni, da posameznik ni več sposoben opravljati svojega dela. Pomeni le, da mu je zagotovljen določen nivo socialne varnosti iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ne gre torej za 'resen razlog v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca', lahko pa vpliva na voljo delavca za prenehanje delovnega razmerja,« so pojasnili na MDDSZ.
V času krize je drugače
Možnost prenehanja delovnega razmerja ob izpolnjevanju upokojitvenih pogojev je veljala le v času tako imenovanih izrednih razmer. Prvič, ko je veljal Zakon o uravnoteženju javnih financ, in drugič med epidemijo koronavirusa. Znani primer iz sodne prakse je iz leta 2013, ko je ustavno sodišče zaradi varčevalnih ukrepov prisilno upokojitev javnih uslužbencev opredelilo kot ustavno dopustno, saj je šlo za vprašanje vzdržnosti javnih financ. Posebni razlogi za prenehanje delovnega razmerja so veljali tudi v obdobju epidemije koronavirusa in z njo povezanih interventnih ukrepov.
