Pred štirimi leti je močno odmevala prodaja BIA Separations, visokotehnološkega podjetja iz Ajdovščine, ki ga je ustanovil njegov dolgoletni direktor Aleš Štrancar. Prevzem, vreden 360 milijonov evrov, je bil eden največjih v zgodovini Slovenije. Novi lastnik podjetja je postal nemški biofarmacevt Sartorius, Štrancar pa je denar začel vlagati v druge projekte. Eden od teh je bil nakup tednika in spletne strani Domovina, ki zdaj veljata za del medijske orbite SDS. Toda dogajanje okrog prevzema BIA Separations ima očitno tudi temnejšo plat. Danes namreč razkrivamo, da se je Štrancar zaradi tega znašel v kazenskem postopku v Avstriji.
Tožba za milijone
Na avstrijskem specializiranem državnem tožilstvu za pregon težjih gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj (WKStA) so nam potrdili, da so proti Štrancarju vložili obtožnico, s katero so zanj zahtevali do dve leti zaporne kazni. Razlog: njegovi posli z avstrijskim podjetjem BIA Separations, ki je v Slovenijo domnevno neupravičeno nakazalo več milijonov evrov, nato pa končalo v stečaju. Lani so Avstrijci kazenski pregon ustavili, saj so se s Štrancarjem dogovorili o plačilu kazni. Toda s tem težav za Štrancarja še ni konec. Stečajni upravitelj avstrijske BIA Separations zdaj od istoimenskega slovenskega podjetja, ki ga še vedno vodi Štrancar, s tožbo zahteva plačilo 83 milijonov evrov odškodnine. Sojenje v tej zadevi se začne jutri, Štrancar pa poudarja, da gre za »poskus polastitve premoženja izjemno uspešnega slovenskega podjetja«. Kaj vse je torej še med okostnjaki, ki v zadnjih letih padajo iz Štrancarjevih omar?
Vložili denar, po bogatem prevzemu ostali na suhem
Avstrijsko podjetje BIA Separations je bilo vrsto let 75-odstotni lastnik istoimenskega slovenskega podjetja. Ustanovljeno je bilo leta 2007, vanj pa so denar vložili nekatere družbe tveganega kapitala, zasebni vlagatelji in dobavitelji slovenske BIA Separations iz Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Obe podjetji je vodil Štrancar, tudi sam manjši solastnik avstrijske BIA Separations. Bistvo: vlagatelji so prek Avstrije financirali razvoj slovenske BIA Separations. Ta je imela z avstrijskim podjetjem sklenjeno ekskluzivno pogodbo za prodajo izdelkov. Od vsakega posla slovenske BIA Separations je tako 20 odstotkov prihodkov prejelo podjetje v Avstriji.
Zmagovalci in poraženci prisilne poravnave
Toda to razmerje se je podrlo leta 2015, ko je avstrijska BIA Separations končala v stečaju, nato pa tri leta pozneje ostala še brez lastniškega deleža v slovenski BIA Separations. To se je zgodilo med prisilno poravnavo slovenskega podjetja, ki jo je sprožil Štrancar. Novi lastniki slovenske BIA Separations so tako postali upniki, ki so dolgove podjetja pretvorili v kapital. Med njimi so bili tudi Štrancar, drugi vodilni v BIA Separations in poslovni partnerji, ne pa tudi vlagatelji, ki so denar v razvoj podjetja vlagali prek Avstrije.
Ko so leta 2020 slovensko BIA Separations kupili Nemci, so lastniki avstrijskega podjetja ostali brez bogate kupnine. Precej bolje jo je odnesel Štrancar. Ta je med »prisilko« z vplačilom 40 tisoč evrov denarja in pretvorbo 55 tisoč evrov terjatev prišel do pet odstotkov podjetja iz Ajdovščine, ob poznejši prodaji Nemcem pa je bil njegov delež vreden 17 milijonov evrov.
Štrancar plačal kazen. Tožilstvo: S tem je priznal odgovornost
Te manevre so opazili tudi upniki avstrijske BIA Separations, ki so ostali na suhem, in njen stečajni upravitelj Michael Wagner. V Avstriji so se Štrancarja lotili prek dveh »front«. Prva je bila kazenski postopek, ki ga je sprožilo tamkajšnje specializirano tožilstvo. »Šlo je za sume storitve številnih kaznivih dejanj, med drugim poslovne goljufije in oškodovanja upnikov. Na začetku je bilo 12 osumljencev, ki jim nismo mogli dokazati, da so storili, kar se jim je očitalo. Na koncu smo proti dvema osebama vložili obtožnico zaradi povzročitve stečaja iz malomarnosti oziroma dejanj, ki so pripeljala do stečaja. Zadeva se je nato preselila na sodišče,« je za necenzurirano.si pojasnila višja državna tožilka Doris Reifenauer.
Krivda ni bila ugotovljena
Po poročanju avstrijskih medijev je tožilstvo ugotovilo, da je avstrijsko podjetje BIA Separations GmbH, ki ga je vodil Štrancar, nakazalo več kot tri milijone evrov v Slovenijo, pri čemer naj bi bila ta plačila ekonomsko neupravičena. Ko je pozneje avstrijsko podjetje končalo v stečaju, je 30 upnikov prijavilo skoraj 12 milijonov evrov terjatev. Kot je dejala Doris Reifenauer, je bila kazenska zadeva lani zaključena. Po njenih informacijah sta obtoženca s sodiščem sklenila dogovor, po katerem sta morala plačati kazen oziroma sta nakazala določen znesek avstrijski državi. »V zameno je bil kazenski pregon ustavljen,« je povedala. Na pojasnila avstrijskega sodišča še čakamo. S tem sta obtoženca po njenem mnenju priznala tudi odgovornost za očitane nepravilnosti. Drugačnega mnenja je odvetnik BIA Separations Luka Fabiani. Gre za institut, podoben našemu odloženemu pregonu, je poudaril in dodal, da »krivda ali odgovornost gospoda Štrancarja v zvezi z nobenim očitkom ni bila ugotovljena«.
Štrancarjev odvetnik: Upravitelj zavaja in vlaga krive ovadbe
Druga »fronta« proti Štrancarju je 83 milijonov evrov vredna odškodninska tožba proti slovenski BIA Separations. Z njo stečajni upravitelj Wagner od Štrancarja in drugih zahteva sorazmerni delež kupnine od prodaje Nemcem. Odvetnik Fabiani jo ocenjuje kot zavajanje upnikov. »Stečajni upravitelj takrat (...) ni želel sodelovati v sanaciji, kljub večkratnim pozivom in seznanitvi o pričakovanem poslovnem preboju slovenske družbe. Njegov ugovor je bil zavrnjen, podjetje se je uspešno prestrukturiralo, postalo (kot napovedano) paradni konj na biopharma področju, nato pa je vanj lastniško vstopil koncern Sartorius,« je pojasnil Fabiani. Dodal je, da poskuša Wagner s tožbo opravičevati vrsto svojih aktualnih in preteklih spornih ravnanj. Pri tem se po njegovih besedah »poslužuje celo krivih ovadb zoper nekdanje poslovodstvo družbe, s katerimi sicer želi sanirati procesno okoliščino, da je tožba poleg neutemeljenosti tudi zastarana«.
Pred evropskimi volitvami podprl SLS in Gregorčiča
Koliko denarja je Štrancar zaslužil s prodajo slovenske Bia Separations Nemcem, uradno ni znano. Nedolgo po prodaji pa so podjetja, ki jih uradno obvladujejo Štrancar in njegovi sorodniki, začela razpolagati z več deset milijonov evrov sredstev.
Pred parlamentarnimi volitvami 2022 je Štrancar milijon evrov vložil v nakup tednika in spletnega medija Domovina. »Ne smemo več biti tiho. Treba je glasno povedati, da je v tej državi marsikaj narobe. Država že desetletja sistematično duši svobodo podjetnikom, obenem pa ne kaznuje gospodarske korupcije in monopolov,« je takrat odločitev za nakup utemeljil Štrancar. Toda v zadnjih mesecih je na direktorskih in uredniških položajih v Domovini prišlo do več zamenjav. To po oceni poznavalcev pomeni, da bo ta medij, ki je vrsto let veljal za interesno sfero NSi, dokončno postal del orbite SDS. Pred prihajajočimi evropskimi volitvami je sicer Štrancar javno podprl kandidata SLS Petra Gregorčiča in v tej stranki prevzel vodenje strokovnega sveta za gospodarstvo.
