900 delovnih prostovoljcev je zasadilo lopate na Kočevskem, v Lovrencu na Pohorju, ob Bohinjskem jezeru, v Velenju in v Trnovskem gozdu. Na delovni akciji je rokave zavihalo več skupin kot so taborniki, skavti, šolarji in še kakšna družina se je našla vmes. Vsem je bilo skupno, da jim je še kako mar, kaj se dogaja s slovenskimi gozdovi.
Skupno so posadili kar okoli 10.000 novih dreves. Drevesne vrste so na Zavodu za gozdove izbrali glede na rastišče, šli so v korak z naravo in izbrali tiste drevesne vrste, ki so na izbranih območjih rastla že prej. »Večja pestrost izbranih dreves zmanjšuje možnost, da bodo ekstremni dogodki, kot so ujme prizadeli vse vrste naenkrat,« je za Bohinjske novice pojasnil Luka Seidl, vodja ljubljanske enote SiDG. Povedal je še, da bodo v prihodnjih letih na novo pogozdeno območje še posebej pozorno spremljali in zanj skrbeli. Glavni namen prostovoljske akcije je ozaveščati o pomenu gozdov in o tem, da lahko prav vsi prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov, da bodo v njem lahko uživale naslednje generacije. "Do vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb podvrženi naravnim ujmam, lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti," je še povedal Seidl.
V enem izmed izbranih območjih pogozdovanja, v Bohinju, je lani poleti postalo jasno, kakšno škodo lahko povzročijo ujme. V vetrolom je postal gol celoten hribček tik ob jezeru. Da bi sanirali posledico takratne vremenske ujme, so na tem mestu posadili dva tisoč sadik različnih drevesnih vrst, po šesto sadik macesna, štiristo sadik jelke in še dvesto sadik jerebike, rdečega bora, češnje, ostrolistnega javorja ter lipe.
