"Menim, da smo lahko z enotnostjo na evropski ravni veliko pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču, zlasti na Bližnjem vzhodu. Trenutno je med državami članicami EU veliko razhajanj. To žal ne pomaga pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu, zato je treba najprej vzpostaviti enotnost na evropski ravni. Potem pa menim, da je možno povečati pritisk na obe strani, da bi dosegli mir na Bližnjem vzhodu," je povedal premier.
V Evropi je po njegovih besedah že opazna krepitev pritiska javnosti glede Palestine. "To bi lahko bil trenutek, od katerega bi lahko imeli korist Palestinci," je dodal.
Glede slovenskega priznanja Palestine je pojasnil, da gre za to, da se takoj začne proces in pokaže solidarnost s palestinskim ljudstvom. V procesu priznavanja naj bi tudi jasno izrazili pričakovanja do obeh strani. Med njimi so prekinitev spopadov, izpustitev talcev in prizadevanja za rešitev dveh držav. Pri tem je bil kritičen do Izraela, češ da ni pripravljen na pogovore.
"Razmere v Gazi so tragične bolj, kot lahko opišejo besede. Čemur smo priča, je kot človeška katastrofa, kakršni še nismo bili priča," je še dejal glede palestinske enklave. Ob tem je podprl poziv Arabske lige, da bi Združeni narodi na palestinska območja čim prej poslali mirovno misijo.
Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so marca v skupni izjavi izrazil pripravljenost priznati Palestino, "ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne". Slovenska vlada je prejšnji teden začela postopek priznanja, ki ga želi zaključiti do 13. junija. Premier Robert Golob je dopustil možnost, da bi postopek zaključili hitreje.
Podpredsednik irske vlade Micheal Martin je v sredo dejal, da bo Dublin Palestino priznal do konca meseca, a da točen datum še ni določen oz. se lahko spremeni. Pri tem je prav tako omenil usklajevanje z drugimi državami. Španski premier Pedro Sanchez bo datum priznanja sporočil prihodnji teden.
