Finančna uprava (Furs) je blokirala premoženje Marjana Dikaučiča, nekdanjega ministra za pravosodje v zadnji vladi Janeza Janše. Kot je razvidno iz zemljiške knjige, je generalni finančni urad konec lanskega leta na nepremičninah v Dikaučičevi lasti vpisal zaznambo, s katero mu je prepovedal, da jih ali proda ali zastavi za posojilo. To je Furs storil po uvedbi davčnega postopka, s katerim od nekdanjega ministra zahteva plačilo skoraj 250 tisoč evrov davčnih obveznosti. Dikaučiču je tako blokiral:
- polovico družinske vile v občini Šentjur pri Celju, ki jo je Dikaučič začel graditi pred tremi leti,
- manjše stanovanje v Ljubljani v bližini državnega zbora,
- več kot 14 tisoč kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče v Bučečovcih v Pomurju.
- skoraj 1.800 kvadratnih metrov veliko parcelo na hribu nad Strunjanom.
Dikaučič nam je potrdil, da je v davčnem postopku. »Lahko zagotovim, da je le-ta posledica mojega ministrovanja oziroma lažne prijave (nekdanjega poslanca, op. a.) Janija Möderndorferja,« je poudaril. To zelo verjetno pomeni, da davčni inšpektorji preiskujejo obdobje pred junijem 2021, ko je bil Dikaučič še stečajni upravitelj. Okrožno sodišče v Murski Soboti je sicer Dikaučiča v začetku tega tedna oprostilo obtožbe za kazniva dejanja davčne zatajitve in ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin.
Skrivnostna preteklost in okostnjaki v omari
Ime Marjana Dikaučiča je širši javnosti postalo znano, ko je junija 2021 na predlog tedanjega prvaka SMC Zdravka Počivalška postal minister za pravosodje. Na tem položaju je zamenjal Lilijano Kozlovič, ki je odstopila po tem, ko je takratni premier Janša blokiral predlog za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Oba naj bi v njegovo nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim tudi zaradi preiskovanja Janševega premoženja.
O Dikaučiču pred tem v javnosti ni bilo veliko znanega. Takratna opozicija je poudarjala, da ne minister ne njegovi predlagatelji pred imenovanjem niso želeli razkriti, kje vse je pred tem služboval. Nobenih podatkov o Dikaučiču ni bilo mogoče razbrati niti iz življenjepisa, objavljenega na spletni strani ministrstva. Toda že kmalu zatem so iz Dikaučičevih omar začeli padati okostnjaki. Pop TV je razkril, da je okrožno državno tožilstvo že leta 2020 proti Dikaučiču zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, med drugim tudi zaradi suma davčne zatajitve. Postal je prvi minister za pravosodje v zgodovini Slovenije, ki se je med mandatom znašel v kazenskem postopku.
Šlo je za dogajanje med letoma 2013 in 2016, ko je Dikaučič vodil družinsko podjetje Prevozi Žižek iz Črenšovcev. V istem času so njegovi lastniki odprli novo podjetje, ki je prevzelo večino poslov. Kmalu zatem, ko je Dikaučič odšel s položaja direktorja, je podjetje Prevozi Žižek zašlo v težave in končalo v stečaju. Več deset upnikov je prijavilo za okoli 1,3 milijona evrov terjatev, med njimi je tudi Furs, ki so mu Prevozi Žižek ostali dolžni več kot 200 tisoč evrov.
Podjetje predal brezdomcu, nato stekel denar
Dikaučič, ki kot edini obtoženi na predobravnavnem naroku ni priznal krivde, nam je včeraj dejal, da ga je sodišče oprostilo vseh obtožb. Kot dokaz nam je preposlal tudi sodbo sodišča. Sam pa je bil vpleten še v eno zgodbo, v kateri je podjetje pristalo v rokah slamnatih lastnikov. Leta 2022 je šlo v stečaj podjetje SCL, kjer je bil Dikaučič skoraj pet let direktor. Ko se je leta 2017 poslovil s položaja, ga je zamenjala državljanka Ukrajine, lastnik pa je za en evro kupnine postal brezdomec iz Maribora.
Takoj zatem, avgusta 2017, je na bančni račun podjetja SCL začel pritekati denar. V slabem letu dni je prejelo 116.000 evrov. Nakazalo jih je podjetje Flawlesscode, ki ga je takrat kot izvršni direktor vodil Tomaž Kokot, Dikaučičev prijatelj, ki je v času Janševe vlade postal generalni direktor Pošte Slovenije. Denar ni ostal dolgo na računu, saj je bil takoj prenakazan v tujino. Ko je že kazalo, da bo podjetje izbrisano, so temu ugovarjali na Fursu, saj je imelo podjetje SCL za več deset tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti.
Te Dikaučičeve posle je takrat obravnavala tudi parlamentarna komisija, ki je preiskovala domnevno pranje denarja v Novi KBM in financiranje SDS. Njen tedanji podpredsednik Jani Möderndorfer je javno govoril, da so Dikaučičeve metode poslovanja enake tistim, ki jih uporablja Rok Snežič. »Če je nekdo lastnik podjetja, istočasno popoldne dela kot samostojni podjetnik za to isto podjetje, zraven je še direktor tega podjetja, na koncu pa še stečajni upravitelj tega istega podjetja, ki je prodano in ga ima nekdo drug, potem je več kot jasno, da nekaj tukaj ne more biti v redu,« je poudarjal Möderndorfer.
Dikaučič krivi lažno prijavo in davčnega inšpektorja
Takratnega ministra je zato prijavil Fursu in več drugim državnim organom. Dikaučič pa meni, da se je v davčnem postopku znašel zaradi svojega ministrovanja. »Ugotovitve (Fursa, op.a.) so popolnoma napačne, saj temeljijo na naklepni zlorabi oblastnih upravičenj s pozicije moči in zelo nevestnem delu davčnega inšpektorja Matija Maučeca,« nam je dejal. »Navedeni se je s svojim nevestnim delom in arbitrarnostjo izkazal že v preteklosti v drugih, prav tako neutemeljenih davčnih postopkih, zaradi česar smo davkoplačevalci plačali ogromne odškodnine osebam, ki jim je bila z njegove strani zavestno napačno ugotovljena davčna osnova,« trdi Dikaučič.
Toda kljub vsem težavam v preteklosti se je Dikaučič loteval novih nepremičninskih projektov. Februarja 2021, nekaj mesecev pred prihodom v vlado, je postal lastnik 1.755 kvadratnih metrov velike parcele na hribu nad Strunjanom. Stanovanjsko parcelo s pogledom na morje, na kateri je po dostopnih podatkih starejši objekt, je dobil od svojega nekdanjega podjetja Trijus. To ga je kupilo na dražbi v enem od stečajev. Po koncu kratkotrajne epizode v slovenski politiki je Dikaučič postal eden od direktorjev VOC Celje, enega večjih gradbenih podjetij v državi, a je bil na tem položaju zgolj leto dni. Od lanske jeseni je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.
