Gospodarske družbe v statistični regiji, ki zajema občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke, so lani ustvarile 88,6 milijona evrov čistega dobička, kar je nominalno dva odstotka manj kot leta 2022 (90,3 milijona evrov), realno – če upoštevamo rast cen življenjskih potrebščin – pa devet odstotkov manj.
Po ustvarjenem čistem dobičku se je regija na državni ravni uvrstila na predzadnje mesto. »Smo ena od petih regij v Sloveniji, kjer je bil ugotovljen padec dobička, drugače pa je bila na ravni Slovenije ugotovljena okoli desetodstotna nominalna rast,« je ob predstaviti kondicije gospodarstva v regiji povedala vodja postojnske izpostave Ajpesa Larisa Benassi.
Ključne predelovalne dejavnosti, krepi se vloga turizma
Med glavnimi vzroki, da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb v regiji zmanjšal, je dogajanje na trgih EU, zlasti v Nemčiji. »Naše družbe na področju predelovalne dejavnosti, ki ustvarijo polovico neto čistega dobička, so zelo veliki izvozniki,« pojasnjuje vodja izpostave. Ne govorimo o kakršnikoli prekinitvi poslovanja ali večjih spremembah, ampak o malenkostnem upadu naročil iz držav EU, zlasti iz Nemčije. »Ta upad se zelo prenaša na našo regijo, ki je izjemno izvozno usmerjena. Če je delež prodaje na tujih trgih na ravni Slovenije 42-odstoten, je pri nas 50-odstoten. Polovica vsega, kar ustvarimo, se proda na tujem trgu in to se vidi pri dobičkih družb.«
K neto čistemu dobičku so – kot omenjeno – največ prispevale predelovalne dejavnosti (izdelava izdelkov iz gume in plastike, obdelava in predelava lesa ter proizvodnja kovinskih izdelkov). Krepijo se tudi vloge turizma, trgovine, gradbeništva, strokovne in znanstvene dejavnosti ter poslovanja z nepremičninami.
»Turizem se je po covidu izjemno povzpel, tako po dobičku kot po dodani vrednosti,« o panogi, na razvoj katere zadnja leta več stavijo prav vse občine v regiji, pravi Larisa Benassi. »Turizem izredno cveti, ne samo pri glavnem akterju, Postojnski jami, ampak tudi pri manjših ponudnikih, tistih, ki oddajajo hotelske in prenočitvene kapacitete, pri muzejih in drugih znamenitostih.« Na Cerkniškem, na primer, beležijo velik porast doživljajskega turizma, povezanega z naravo, kot je opazovanje medveda, risa, tudi polhov. Gospodarski kazalci so začeli zaznavati tudi prizadevanja ponudnikov, da bi regija postala destinacija, prijazna za kolesarje.
Dodana vrednost in plače precej za državnim povprečjem
V minulem letu je sicer v regiji pozitivno poslovalo 840 družb (72 odstotkov), ki so skupaj ustvarile 101 milijon evrov čistega dobička. Na drugi strani je 307 družb zabeležilo 12 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot leta 2022. Največ čiste izgube, sedem milijonov evrov, je bilo na področju predelovalnih dejavnosti.
Po dodani vrednosti na zaposlenega gospodarske družbe v primorsko-notranjski regiji ne dosegajo državnega povprečja. Na zaposlenega so lani ustvarile dobrih 52.000 evrov dodane vrednosti (rast dodane vrednosti je bila odsotna), medtem ko so družbe na ravni vse države ustvarile 61.000 evrov dodane vrednosti (in jo v primerjavi z letom 2022 povečale za devet odstotkov).
S plačami gospodarske družbe v primorsko-notranjski statistični regiji prav tako zaostajajo za državnim povprečjem. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega se je lani v primerjavi z letom 2022 zvišala za 150 evrov na 1955 evrov. Za republiškim povprečjem, ki je 2218 evrov bruto, je zaostajala za 12 odstotkov.
Tudi samostojni podjetniki so lani poslovanje zaključili pozitivno. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je lani znašala 1443 evrov, kar je 120 evrov več kot leto prej, a še vedno deset evrov za republiškim povprečjem.
