Takrat bodo med drugim odplačali tudi kredit za »tržnico«. Mnoge investicije, ki so bile na terenu že zdavnaj končane, še dolgo ne bodo v celoti poplačane. V zadnjem obdobju smo večkrat slišali, da so obresti za najete kredite tako narasle, da posledično primanjkuje denarja za nove naložbe. Mestna občina Ptuj se je v zadnjih letih močno zadolžila, sicer, kot pravijo, ne bi mogli izvesti načrtovanih in potrebnih investicij, ki pa so jih občani pričakovali. »Dejstvo pa je, da smo z najetimi posojili naredili zelo veliko,« je zagotovila županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Primerjava podatkov za zadnjih deset let kaže, da so se največ zadolžili v zadnjem obdobju, v letih 2020–2022. Lani zadolževanja ni bilo.
V letih 2020 do 2022 kredit za praktično vsako naložbo
Leta 2020 so najeli kredit za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture in ureditev prostorskih pogojev za OŠ Mladika. Vlagali so tudi v izgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije in prenovo nogometnega igrišča. Za vse skupaj so potrebovali 2,5 milijona evrov posojila.
Leto kasneje, v 2021, so zabeležili najvišji skupni znesek zadolževanja v primerjanem obdobju (2015–2023): 5,5 milijona evrov. Največ za kanalizacijo, za kar so pridobili tudi znatna evropska sredstva. Občina je za to naložbo najela posojilo v višini 1,7 milijona evrov. Preostanek dolga je denar, ki so ga namenili za dokončanje energetske sanacije OŠ Mladika, prenovo strehe OŠ Olge Meglič, prenovo Stare steklarske (300.000 evrov), vlaganja v vodovodno omrežje ...
Leta 2022 je občina dolg povečala še za dodatnih pet milijonov evrov. Glavnino zneska so porabili za Staro steklarsko (1,3 milijona). Enak znesek, 1,3 milijona evrov, so najeli za investicijsko vzdrževanje cest. Milijon evrov posojila pa še za zapiranje finančne konstrukcije za izgradnjo kanalizacije. Za ureditev vežice na rogozniškem pokopališču so se zadolžili za 700.000 evrov, še za dodatnih 220.000 evrov pa za gradnje kolesark v skupnem medobčinskem projektu. »V letu 2023 nismo najemali posojil in smo zmanjšali skupno zadolženost v primerjavi z letom 2022 za dobrega 1,6 milijona evrov,« so pojasnili na Občini.
Zadolževanje po letih
Tudi pred letom 2020 se je Mestna občina Ptuj zadolževala, a še zdaleč ne za tako visoke zneske kot v zadnjem obdobju. Leta 2015 so sklenili dolgoročno zadolžilo v skupnem znesku 243.500 evrov za ureditev P+R parkirišča na Zadružnem trgu, z rokom vračila oktobra 2033.
Leta 2016 so se zadolžili za skoraj milijon evrov, s katerim so financirali obnovo in dograditev Gasilskega doma v Grajeni, prenovo ostrešja na Prešernovi 29, povezovalno pot od Term do Mitreja, novogradnjo javne razsvetljave ... za omenjene naložbe so najeli kredit pri banki. S Slovenskim regionalnim razvojnim skladom pa so sklenili pogodbo o posojilu za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti na Grajeni v vrednosti 223.000 evrov ter za sanacijo strehe na OŠ Ljudski vrt v vrednosti 210.000 evrov. Ta dolg bodo izplačali čez tri leta.Z gospodarskim ministrstvom so podpisali kreditno pogodbo za izgradnjo prve faze pločnika v Žabjaku v znesku 148.875 evrov.
Za skoraj pol milijona evrov so najeli posojil leta 2017, glavnino za cesto v Podvincih, kar pa bodo odplačevali precej dolgo, do leta 2037. Za skoraj milijon evrov pa so se dodatno zadolžili leta 2018 za ureditev Spominskega parka, krožišča na Mariborski cesti ...
»Tržnico« bodo plačevali še do leta 2040
V letu 2019 so znesek dolga glede na leto poprej podvojili. Za naložbe, predvidene v občinskem proračunu, so se zadolžili za skoraj polna dva milijona evrov. Najeli so posojila za zamenjavo umetne trave in plačilo ureditve mestne tržnice, kar bodo iz občinskega proračuna plačevali še do leta 2040. Sredi leta 2022 so nekaj starih kreditov v višini dobrih šest milijonov evrov reprogramirali in podaljšali odplačilo do konca maja 2035.
Leta 2021 so najeli največje posojilo v zadnjih letih, ki ga bodo izplačali leta 2036 – v vrednosti 5,5 milijona evrov, še leto dni dlje bodo plačevali kredit iz leta 2022 v skupni višini pet milijonov evrov.
Nekoliko lažje bi lahko zadihali šele po letu 2035
Posojila, ki jih je Mestna občina Ptuj sklenila z gospodarskim ministrstvom, so brezobrestna in kot taka najugodnejša. »Pri ostalih posojilih so stroški obresti določeni iz dveh postavk, in sicer euribora, ki se spreminja, in fiksnega pribitka. Najnižji pribitek znaša 0,25 odstotka, najvišji pa 1,8 odstotka. Ob vsaki sklenitvi pogodbe izberemo najugodnejšo ponudbo. Občina mora pripraviti poročilo o izboru najugodnejšega posojilodajalca, ki ga predloži Ministrstvu za finance,« so pojasnili. Soglasje ministrstva k zadolžitvi je prvi pogoj, da lahko občina sploh sklene posojilno pogodbo. Stroški obresti pa so odvisni predvsem od euribora in višine glavnice. »Višina glavnice se ne spreminja in je po posameznih letih z redkimi izjemami enaka,« so še dodali na MO Ptuj.
Prvo posamezno posojilo bodo v celoti odplačali v letu 2026, vidnejše znižanje odplačil glavnic za posojila pa pričakujejo šele po letu 2035. Zadnje odplačilo glavnice trenutnih posojil bo izvedeno šele v letu 2040, kar pomeni, da bodo dolgove za investicije, izvedene v preteklosti, pokrivali še kar nekaj let.
