Po podatkih, ki jih je zbral NIJZ, je šla tretjina omenjenega denarja iz blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje – za delovanje centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter kritje stroškov substitucijskih zdravil (metadona in drugih). 4,5 milijona evrov je za socialnovarstvene programe na področju prepovedanih drog namenilo ministrstvo za delo, 2,8 milijona evrov so znašali stroški dejavnosti Centra za zdravljenje odvisnosti v ljubljanski univerzitetni psihiatrični kliniki. Po milijon evrov so za reševanje problematike drog namenili tudi lokalne skupnosti in ministrstvo za zdravje.
S konopljo smo samooskrbni
Zanimiva je v poročilu navedena informacija, da je Slovenija pri pridelavi konoplje samooskrbna. Pridelovalci konopljo v glavnem gojijo v notranjih prostorih, ob umetno ustvarjenih pogojih svetlobe in vlage. Predlani so policisti odkrili 34 prirejenih prostorov za gojenje in zasegli 15.000 rastlin. Leta 2021 so odkrili 56 »laboratorijev« in zasegli 7200 sadik konoplje.
Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga, ki je na trgu tudi najlažje dostopna. Med mlajšimi odraslimi, ki jih je NIJZ vključil v eno od svojih raziskav, jih je skoraj 20 odstotkov poročalo o dnevni uporabi konoplje. Med razlogi, zakaj posegajo po prepovedani drogi, so navedli, da zaradi blaženja posledic stresa, izboljšanja spanja in v primeru druženja.
Spodbuden je podatek, da je delež 15-letnikov, ki so že poskusili konopljo, manjši kot pred desetletjem. Leta 2022 se je z uporabo konoplje srečalo okoli 14 odstotkov anketiranih otrok, starih 15 let, leta 2012 je delež segal čez 20 odstotkov.
V enem letu 187 zastrupitev in 66 smrti
V UKC Ljubljana so predlani obravnavali 187 zastrupitev s prepovedanimi drogami, kar je največ od leta 2010. Najpogostejša je bila zastrupitev s kokainom, število teh primerov se je povečevalo že po letu 2013. V letu 2022 je bilo primerov zastrupitve s kokainom 73. Pogoste so tudi zastrupitve s konopljo, predlani so jih v ljubljanskem UKC obravnavali 63. Zastrupitev s heroinom je bilo 53.
NIJZ spremlja primere smrti zaradi uporabe prepovedanih drog. Med letoma 2012 in 2019 so beležili trend rasti, potem so se številke nekoliko umirile. »Leta 2022 smo zabeležili 66 primerov smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog, kar vključuje namerne (samomor) in nenamerne zastrupitve (predoziranje). Med umrlimi je bilo 54 moških in 12 žensk. Povprečna starost umrlih moških je bila 42 in povprečna starost žensk 51 let. 66 smrti kot neposredno posledico uporabe drog smo beležili tudi v letu 2021,« so strokovnjaki NIJZ med drugim navedli v zadnjem letnem poročilu Stanje prepovedanih drog v Sloveniji.
V EU prednjačita marihuana in kokain
V Evropski uniji se vsako leto preproda za 31 milijard evrov nezakonitih drog, opozarjata Europol in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Največ se preproda marihuane, in sicer za okoli 12 milijard evrov, sledi pa kokain z okoli 11,6 milijarde evrov. Direktor EMCDDA Alexis Goosdeel je posvaril, da je trg z drogami vse bolj aktiven. »Trg s prepovedanimi drogami je dejavnejši kot kdajkoli prej, kar se kaže v nizkih cenah in visoki kakovosti,« je dejal.
Po besedah vodje Europola Catherine De Bolle so preiskovalci odkrili približno 800 kriminalnih združb. V poročilu še piše, da je Evropa osrednjega pomena za proizvodnjo, nabavo in trgovino s prepovedanimi drogami. Strokovnjaki pa opozarjajo predvsem na obsežno proizvodnjo marihuane in sintetičnih drog v Evropi ter na velike količine kokaina, ki se tihotapijo iz Latinske Amerike.
Četrtina zapornikov odvisnikov
Težave z odvisnostjo od prepovedanih drog je imela po podatkih NIJZ v letu 2022 četrtina zapornikov, to je okoli 900 oseb. Dve tretjini od teh sta prejemali nadomestno terapijo. V zaporih se srečujejo tudi z nezakonitim prometom z drogami, v letu 2022 so drogo, alkohol in tablete zasegli 267-krat.
