Školjkarji na težave, ki jih imajo zaradi požrešnih jat orad, opozarjajo že več let. Prvi poziv za ulov orad je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo pred dvema letoma, letošnji je tretji.
Z javnim pozivom ribičem omogočajo pridobitev dovoljenja, s katerim bodo orade lahko lovili od sredine maja do konca oktobra. Mreže za požrešne ribe, ki jim povzročajo škodo, bodo lahko v gojiščih položili tudi gojitelji školjk, še vedno je mogoč tudi skupinski ribolov.
Podatki iz Centralnega registra objektov akvakulture in komercialnih ribnikov, v katerem beležijo podatke o gojenju klapavic v vseh školjčiščih, potrjujejo besede školjkarjev. Če je leta 2022 po podatkih iz registra proizvodnja klapavic v primerjavi z letom prej še malenkost narasla (za 24 odstotkov), so lani zabeležili znaten upad – klapavic je bilo za kar 65 odstotkov manj. »Za ohranjanje dejavnosti je nujno izvajati ribolov in delno onemogočiti napad na mlajše školjke, ki predstavljajo proizvodni potencial,« so pojasnili na ministrstvu.
Po besedah školjkarja Mitje Petriča, ki ima več školjčišč na Debelem rtiču, v Strunjanu in Sečovljah, je letošnji poziv za izlov orad boljši kot prejšnji, saj omogoča, da bodo školjke tudi sami lažje ščitili. Na prejšnjih pozivih so lahko sodelovali samo ribiči z več plovili. »Pomembno je, da bomo lahko boljše ščitili mladice za prihodnje sezone,« je povedal in dodal: »Ko bomo 'posadili' novo vrsto, bomo ob njej lahko postavili mreže. Naš cilj je predvsem odgnati orade, ne toliko ulov.«
Po napadih orad je ostala le »mižerja«
Pri lanski prodaji školjk so imeli več kot dve tretjini izgube, škoda pa je bila še večja, saj so orade uničile tudi srednje in najmlajše školjke, namenjene za zimsko in letošnjo poletno prodajo. Na školjčiščih imajo hkrati tri generacije školjk.
»Ostala je le 'mižerja',« je ocenil Petrič. Podobno je pri ostalih, ki imajo polja v slovenskem morju. »Upamo, da bo letos manj izgube,« se nadeja.
Na Hrvaškem so školjkarji že pred leti opozarjali na požrešne orade, država pa jim je refundirala izgubo. Na pomoč države računajo tudi slovenski školjkarji. Petrič je povedal, da se s predstavniki pristojnega ministrstva že pogovarjajo tudi o tem.
Dolgoročna rešitev bi bila, da bi školjčišča preselili bolj na odprto morje. Ta možnost je že vključena tudi v pomorskem prostorskem načrtu. »Na odprtem morju ni problemov ne z oradami ne z bakterijami. Tam so boljši pogoji za rast školjk. Je več morskih tokov, ki školjkam prinašajo več hrane, temperaturne razlike so manjše. Boljši je prirastek, školjke so bolj mesnate, bolj tržno zanimive,« je pojasnil Petrič. Selitev na odprto morje bi pomenila tudi možnost za razvoj in rast, je dejal.
Druge rešitve bi prinesle nove stroške
Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da tudi v drugih državah, kjer se soočajo s podobnimi težavami, poznajo izlov rib, ki povzročajo škodo, kot enega od ukrepov. Klapavice bi lahko zaščitili tudi z mrežami, ki bi oradam preprečile dostop. A se v morju mreže hitro obrastejo z morskimi organizmi in zmanjšujejo izmenjavo morske vode, bogate s planktonom, odgovarjajo na ministrstvu. Če bi se školjkarji odločili za mreže, bi jih morali pogosto menjavati in čistiti, to pa bi prineslo tudi višje proizvodne stroške.
»Ena od možnih metod v prihodnosti bi bilo tudi odganjanje rib z zvočnimi odganjalci, ki jo razvija Francoski inštitut za raziskovanje morja in trenutno še ni na voljo. Trenutno je edini učinkovit ukrep za zmanjševanje škode v objektih marikulture ribolov v bližini školjčišč,« so odgovorili na ministrstvu.
Ministrstvo: Ni pričakovati znatnega vpliva na habitat
Na pomisleke o ribolovu v ribolovnih rezervatih so dejali, da javne pozive objavijo na podlagi strokovnega mnenja zavoda za ribištvo, ki opredeli pogoje za ribolov (obdobje, način in pogoje izvajanja ribolova, ribolovna orodja).
»Pod pogoji in z dovoljenimi ribolovnimi orodji, s katerimi se dovoli izlov orad v objektih marikulture, ni pričakovati znatnega vpliva na habitat,« ocenjujejo v pristojnih službah ministrstva. To potrjuje tudi Petrič, saj so v pozivu natančno določene tudi velikosti očes mrež. V mreže se ujamejo velike ribe, manjše pa zdrsnejo mimo.
