Kriza

V domu starejših na Prevaljah po več mesecih iskanja dietnega kuharja obupali in našli drugo rešitev

D.K.
11. 5. 2024, 07.30
Posodobljeno: 12. 5. 2024, 16.59
Deli članek:

S pomanjkanjem delovne sile se soočajo tudi v Domu starejših Na Fari, kjer beležijo težave pri iskanju vseh potrebnih kadrov, tudi v kuhinji.

Arhiv Novice Svet 24
Dom starejših Na Fari

Vse več domov se srečuje s kadrovsko krizo, ki se je v zadnjih mesecih samo še poglobila. Izjema ni niti doma starejših na Prevaljah, kjer se neuspešno trudijo, da bi v svoje vrste privabili nove delavce. Zdaj jih je pomanjkanje primernega kadra v kuhinji pripeljalo tako daleč, da so se odločili, da jim bo glavni obrok kosila pripravljal zunanji izvajalec. 

V Domu starejših Na Fari so po navedbah direktorice Helene Bezjak Burjak v preteklem letu sicer že čutili pomanjkanje kadra zaradi odhajanja zaposlenih v druga delovna okolja, vendar so, kot pravi, še uspeli zaposliti nove delavce. "V letošnjem letu pa žal tudi naš dom spada v vse večjo skupino domov po Sloveniji, kjer imamo zaskrbljujoče stanje glede števila zaposlenih, ki odhajajo v druga delovna okolja, kjer so pogoji za delo mogoče manj zahtevni, pa za opravljeno delo dobijo vsaj enako plačilo, če ne celo večjega, delovni čas pa je bolj ugoden," je za Novice svet 24 dejala direktorica Doma starejših Na Fari. 

Kot pravi, pretežni del zaposlenih v domu starejših na Prevaljah prejema minimalno zajamčeno plačo, delajo šest dni v tednu, v dveh ali celo treh izmenah in imajo en vikend v mesecu prost. Pogosto se zgodi, da ob tako zahtevnem urniku opravljajo še nadurno delo ali povečan obseg dela, saj le na ta način uspejo nadomestiti izpad odhajajočih delavcev. "Plačilo za tako zahtevno delo vsekakor ni zadostno in primerno, nagrajevanje v okviru zakonodaje ni ustrezno, zato je razumljivo, da so sodelavci nezadovoljni in se odločajo za zaposlitve na drugačnih delovnih mestih. Kljub veliki požrtvovalnosti in občutku pripadnosti do doma in stanovalcev, pa dolgo tako zahtevnega tempa dela od njih ne bo več mogoče pričakovati," meni Bizjak Burjakova.

Kadrovsko stisko rešujejo ob pomoči dijakov, študentov in upokojencev

Ob tem dodaja, da v vseh službah iščejo rešitve, kako si lahko znotraj kolektiva pomagajo. K sodelovanju vabijo tudi dijake in študente s področja zdravstva, ki v okviru možnosti dodatnega zaslužka predstavljajo pomoč pri izvajanju delovnih nalog. "Prav tako nam pomagajo upokojeni sodelavci oziroma upokojenci in drugi, ki imajo znanja, da lahko delajo v kuhinji ali v zdravstveni negi in oskrbi. Sodelavcem nudimo najrazličnejša individualna in skupinska izobraževanja, supervizijo, predavanja na temo skrbi zase, za spodbujanje dela v timu, komunikacije in pridobivanja novih znanj s posameznih strokovnih področij dela po službah. Izvajamo vse ukrepe v okviru projekta Družini prijazno podjetje in E-Qalin in tako skušamo krepiti dobre odnose in počutje med zaposlenimi glede na hude obremenitve, ki jih imajo na delovnem mestu," pravi.

"Zagotovo je najtežje zaposliti delavce v Službi zdravstvene nege in oskrbe, torej tehnike zdravstvene nege in bolničarje negovalce in v kuhinji, kjer že več mesecev iščemo dietnega kuharja," še pravi Bezjak Burjakova.

V Sloveniji ni primernega kadra, potrebno bo iskati širše

Zanimalo nas je, če imajo zaposlene tudi delavce iz tujine. "Trenutno še ne iščemo novih sodelavcev iz držav izven EU, vendar bo tudi v socialnem varstvu nujno potrebno razmišljati tudi o tovrstnih zaposlitvah novega kadra, saj je naš trg dela prazen, kandidati, ki prihajajo na razgovore za službo, niso zainteresirani za tovrstno delo z več izmenami in minimalno plačo. Pogosto nam kandidati povedo, da bi delali izključno dopoldan, mogoče celo krajši delovni čas in manj zahtevna dela," pojasnjuje. 

Glavni obrok kosila bo pripravljal zunanji izvajalec

"Zaradi dejstva, da na trgu dela ne pridobimo kuharjev oziroma dietnih kuharjev, bomo v Domu starejših Na Fari s 13. majem začeli sodelovati z zunanjim izvajalcem, ki nam bo pripravljal glavni obrok kosila. V naši kuhinji, ki ves čas deluje in sodelavke opravljajo vse naloge, bomo še naprej pripravljali zajtrk in večerjo, v okviru kosila pa bomo pripravili juho, solato in sladico. Glavno jed (brezmesni obrok ali meso s prilogo, dietno prehrano) pa bo naslednjih šest mesecev pripravljal zunanji izvajalec," je na naše poizvedovanje odgovorila direktorica doma in ob tem dodala, da se zaradi spremembe priprave glavne jedi za kosilo cene oskrbe za tamkajšnje stanovalce ne bodo spreminjale. Ni pa razkrila, kdo je bil izbran za zunanjega izvajalca. 

S 1. julijem bodo stanovalcem zagotovili obisk zobozdravnika v domu 

"Trenutno imamo kapacitete v Domu polne skladno s številom zaposlenih ob upoštevanju standardov in normativov, na ta način zagotavljamo ustrezno oskrbo in zdravstveno nego vsem stanovalcem. Izvajamo vse programe, projekte in aktivnosti za naše stanovalce, pripravljamo prireditve in druženja, na ta način zagotavljamo stanovalcem kvalitetno bivanje in socialne aktivnosti, fizioterapevtsko obravnavo in delovno terapijo, tako individualno kot skupinsko," pravi Bezjak Burjakova, ki je tudi omenila, da ob vsem tem urejajo tudi nove prostore za zdravstvene storitve. "Poleg rednih zdravstvenih in specialističnih obravnav urejamo še zobno ambulanto, na kar smo še posebej ponosni, saj bomo s 1. julijem našim stanovalcem zagotovili obisk zobozdravnika kar v domu in bo to zelo razbremenilo njihove svojce pri organizaciji obiskov zobozdravnika izven našega doma," je prepričana. 

Pomanjkanje kadra širši problem, rešitve išče tudi pristojno ministrstvo 

Po podatkih Ministrstva za solidarno prihodnost sta v Sloveniji sicer 102 domova starejših občanov. Večina domov ima po njihovih navedbah svojo kuhinjo in sami pripravljeno obroke. Domovi, ki imajo manjše enote, pa prehrano pripravljajo v matičnih enotah in jo dostavljajo v te manjše enote. S podatki o tem, koliko domov dostavlja hrano od drugod, pa na pristojnem ministrstvu ne razpolagajo.

Zaradi pomanjkanja kadra domovi poročajo o približno 600 prostih posteljah. "Vsekakor se strinjamo, da je zaposlene v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi treba ustrezno plačati za delo, ki ga opravljajo, zlasti upoštevajoč, da je njihovo delo psihično in fizično naporno ter ne nazadnje tudi izjemno odgovorno, saj zagotavljajo storitve oziroma potrebno oskrbo osebam ranljivih skupin prebivalstva, večinoma osebam s številnimi kroničnimi boleznimi oziroma osebam, ki so v velikem obsegu odvisne od pomoči zaposlenih," so na naše poizvedovanje odgovorili na Ministrstvu za solidarno prihodnost. 

Za reševanje kadrovske problematike so, kot napovedujejo na ministrstvu, predvideni ukrepi v Zakonu o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNUKR), ki so namenjeni podpori manjšim obremenitvam zaposlenih (npr. z uvedbo novih tehnologij in pripomočkov pri delu), zagotavljanju sredstev za usposabljanja in izobraževanja za pridobitev pogojev, potrebnih za zasedbo delovnih mest pri izvajalcu socialnovarstvene storitve ali dolgotrajne oskrbe (npr. sredstva za štipendiranje dijakov in študentov in za šolnine zaposlenih), krepitvi prostovoljstva na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe (ker lahko pomembno prispeva k višji socialni vključenosti uporabnikov storitev in višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa vključevanje prostovoljcev lahko tudi zmanjšuje obremenitve zaposlenih).

V Sloveniji še posebej izstopa pomanjkanje zdravstvenega kadra

"Predlog ZNUKR vključuje tudi ukrepe v podporo zaposlovanju tujcev, saj se zavedamo, da je bazen delavcev (zlasti tistih z zdravstveno izobrazbo) v Sloveniji prazen. Kot govori sam naslov zakona, želimo z ukrepi izboljšati kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe," pravijo pri ministrstvu za solidarno prihodnost.