Tudi vrsto let po zaključku obnove tržnice, ki predstavlja osrednji prostor mesta, debate o urejenosti in funkcionalnosti ne pojenjajo. Predlogov in poskusov, kako ta prostor narediti bolj funkcionalen, branjevke in ostale prodajalce pa prepričati, da se vrnejo tja, je bilo več. Pa vendar se doslej ni zgodilo nič. Prodaja domačih izdelkov in drugih artiklov, ki jih ponujajo na stojnicah, se še vedno izvaja na Novem trgu, nasproti Blagovnice. Branjevci pravijo, jih tam obišče več mimoidočih in je prodaja boljša. Čeprav tudi ta prostor ni optimalen. A tisti, ki so jim ga namenili na sami tržnici arhitekti in takratna občinska oblast, za peščico prodajalcev, ki (pohvalno) še vztrajajo s prodajo, ni primeren iz več razlogov.
Svetnica Sergeja Puppis Freebairn je vnovič opozorila tako na kritike glede izgleda kot nefunkcionalnosti tržnice: »Ob tem, da pogodba ne dovoljuje posegov v tržnico 25 let, predlagam, da se občina dogovori za sestanek z arhitektom in se poskusi dogovoriti za aneks k pogodbi, ki bi dovoljeval vsaj neke manjše spremembe za izboljšanje videza in funkcionalnosti.«
Na kritike glede videza iz ptujske občine sploh niso odgovorili. Kot so dejali, iz vprašanja sploh ni razvidno, za kakšno estetsko problematiko gre: »Glede na arhitekturno stroko je mestna tržnica oblikovno dobro zasnovana, saj je leta 2021 prejela Plečnikovo nagrado za realizacijo. Prav tako je prejela 1. nagrado – GandPrix v kategoriji urbanih ureditev na Balkanskem arhitekturnem bienalu 2021 in se uvrstila v ožji izbor 40 del za nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo 2022.«
Videz je eno, uporabnost nekaj popolnoma drugega
Kljub nagradam, ki so vezane na sam videz in urejenost prostora, pa se tudi na Mestni občini Ptuj zavedajo težav, povezanih s funkcionalnostjo: »Zavedamo se problematike zračnega vleka skozi prostor pokritega dela tržnice, kar lahko negativno vpliva na izkušnjo obiskovalcev in prodajalcev. Zato smo že apelirali na arhitekta k pripravi rešitve, ki bi omogočila izboljšanje zračnega kroženja in s tem funkcionalnosti tržnice.«
To seveda še zdaleč ni edini problem ptujske tržnice. Urediti ustrezne pogoje za delo branjevk in drugih prodajalcev je ključno in bi lahko vsaj delno izboljšalo stanje ter oživilo ta del mesta. Sence pa še vsaj nekaj let ne bo. Pokrita streha, ki naj bi rešila ta segment, je tik pred zaključkom projekta čudežno izpadla iz načrtov. Tako je prostor tudi za prireditve praviloma uporaben le ob lepem, a ne prevročem vremenu. Drevesa bodo seveda rasla še vrsto let, da bodo končno služila svojemu namenu.
K sreči za zdaj obratuje vsaj gostinski lokal, s katerim je bilo prav tako kar nekaj težav. Dejstvo je, da se je ob snovanju načrtov za urejanje tega prostora premalo pozornosti posvetilo uporabnosti, kar se odraža še danes in se bo očitno še nekaj časa. Ob bolj tehtnem premisleku in vztrajnosti, vizionarstvu pa bi lahko sočasno s to investicijo uredili tudi resen problem pomanjkanja parkirnih mest v centru Ptuja.
