Janković je na redni tedenski novinarski konferenci povedal, da so na občini v pričakovanju prometnih mesecev, ko so avtocestne vpadnice v Ljubljano in ljubljanska obvoznica zaradi turističnega tranzita še dodatno obremenjene, v stalnem stiku z ministrstvom za infrastrukturo in Darsom, s katerim se dobro usklajujejo. Ljubljanski župan je mnenja, da bo Dars projekta ureditve tretjega voznega pasu na odsekih med Domžalami in Šentjakobom ter Vrhniko in razcepom Kozarje izvedel v naslednjih treh oz. štirih letih. Če tega ne bo, bo dejansko vse stalo in pravih kratkoročnih rešitev za zastoje ne bo, je prepričan župan, ki se ne strinja z nasprotniki širitve avtocest in argumenti okoljevarstvenikov, da širitve le povečujejo število vozil. Pri tem je spomnil na ocene predstojnika Prometno tehniškega inštituta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Petra Liparja, da Slovenija potrebuje nacionalni program izgradnje šestpasovnih avtocestnih odsekov in hkratne ukrepe trajnostne mobilnosti, ki sami po sebi ne bodo dovolj.
Tretji pas je nujen
Po letih napovedi in zapletov je zdaj po Jankovićevi oceni dovolj politične volje, da se bo nasprotovanje preseglo in da bo tretji pas na štajerski in primorski avtocestni vpadnici v Ljubljano urejen. Treba bi ga bilo urediti tudi do Grosupljega, kar pa je zaradi konfiguracije terena in dveh predorov ter viadukta bistveno bolj zahtevno, je še dejal župan. Potreben bi bil tudi tretji pas na celotni obvoznici, je pristavil.
Konec junija naj bi, če bo šlo vse po sreči, skupaj z ministrstvom za infrastrukturo predstavili nadaljnje možnosti na področju cestnega prometa in železnic, pri čemer pa več za zdaj ni želel povedati. Ob tem je opozoril, da se bo prometni pritisk na Ljubljano ob gradnji tretje razvojne osi na jugu in severu le še povečeval.
Ljudje spodbuditi, naj se skupaj vozijo v službo
Ko gre za urejanje prometa v samem mestu, v katerega po zadnjih ocenah dnevno vstopi okoli 120.000 vozil, na občini ob urejanju rumenih pasov pri prenovi večjih prometnic iščejo tudi rešitve, kako spodbuditi ljudi, da se v skupinah vozijo na delo. Trenutno je namreč v okoli 90 odstotkih avtomobilov en sam potnik, je ponovil. Problem pa vidi v nadzoru spoštovanja morebitnih tovrstnih ukrepov. Občina je po Jankovićevih besedah dobila tudi evropska sredstva za prenovo semaforizacije, s katero naj bi med drugim pravočasno usmerjali voznike na ceste, ki lahko razbremenijo pritisk na obvoznico.
Na občini bodo nadaljevali tudi s sistemom določitve enosmernih cest in ureditve parkirnih mest s parkomati ter dovolilnicami, in to na območjih, kjer je gostota prebivalstva visoka in kjer je smiselno omejiti hitrost na 30 kilometrov na uro. Dosedanji rezultati tega ukrepa so po Jankovićevem prepričanju zelo dobri, prekoračitve omejitev hitrosti pa večinoma le majhne.
Najverjetneje naslednje leto naj bi na občini v sodelovanju z Darsom ob tem po županovih napovedih uredili tudi tri nove povezave z južne obvoznice v smeri središča mesta, da bi čim bolj skrajšajo poti in zmanjšali pritisk na Dolenjsko cesto. Ob že načrtovanih obnovah na širšem območju železniške postaje pa je v naslednjih letih napovedal še prenove Litostrojske, Goriške, Zaloške in Dolenjske ceste.
Kar nekaj je teh nalog, a brez hitrega in učinkovitega železniškega prometa ne bo uspeha, je prepričan Janković, ki pa je pri tem, sklicujoč se na kazalnik na spletni strani TomTom Traffic, ponovil, da Ljubljana primerjalno z ostalimi mestnimi središči v Evropi nima tako velikih težav s prometnimi zastoji.
