Novela določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo nepopravljive posledice. Tako mora denimo v primerih, ko bi nastale take posledice, tudi izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.
Vlada je v obrazložitvi ob pripravi predloga novele pojasnila, da pravica do stavke po ustavi ni absolutna in neomejena. Tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine je omejena s pravicami drugih. Pri tem je izpostavila zlasti ustavno varovane pravice, ki sta denimo pravici do zdravstvenega varstva in do socialne varnosti. Pomen pravic, ki jih želi zavarovati z novelo, znatno pretehta pomen prizadete pravice stavkajočih, zato je poseg utemeljen tudi z vidika sorazmernosti, meni.
V Fidesu temu nasprotujejo, saj da novela zakona predstavlja izrazito nesorazmeren in prekomeren poseg v ustavno pravico zdravnikov do stavke in to pravico dejansko ukinja. "Zakon v minimum delovnega procesa med stavko vnaša naloge, ki po svoji vsebini nikakor ne upravičujejo posega v ustavno pravico do stavke, tudi ne z argumentacijo varstva drugih ustavnih pravic," so prepričani.
V sindikatu so zato napovedali, da bodo po uveljavitvi zakona na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti novele. Novela je bila v petek objavljena v uradnem listu, v veljavo pa stopi dan po objavi, torej danes.
