"Imamo pravico živeti v okolju, ki ne bo izpostavljeno čezmernemu obremenjevanju s hrupom in drugimi škodljivimi vplivi. Zahtevamo človeka vredno bivanje ob avtocesti," poudarjajo v civilni iniciativi. Poleg protihrupnih ograj med drugim zahtevajo tudi celovito sanacijo avtocestnega viadukta v Šentilju, saj naj bi tresljaji zaradi prometa povzročali poškodbe na hišah, ter prepoved prometa za tovornjake na regionalni cesti od mejnega prehoda do vstopa na avtocesto. Od Darsa terjajo tudi povračilo stroškov za zamenjavo oken in vrat na hišah ob avtocesti na tem območju ter odškodnino za prebivalce.
"Že 30 let živimo v degradiranem in zdravju škodljivem okolju, ki je posledica poteka avtocestnega odseka skozi Šentilj. Predvsem nas moti, da je prišlo do zamenjave prvotno začrtane trase poteka avtoceste z obstoječo traso, ki deli naselje Šentilj na dva dela," so zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovih navedbah čakajo na rešitev že vrsto let, nenazadnje je bila postavitev protihrupne zaščite obljubljena že ob izgradnji avtoceste. Stanje pa se je še poslabšalo v zadnjih letih zaradi dotrajanosti avtocestnega viadukta, splošnega povečanja transportnega prometa v Evropi ter prehajanja tovornjakov iz Avstrije prek t.i. starega mejnega prehoda in s tem skozi naselje Šentilj.
Prepočasno pridobivanje projektne dokumentacije
Na Darsu so za STA povedali, da je v Šentilju predvidena izvedba treh investicij, in sicer preplastitev avtoceste, obnovitev viadukta in izvedba protihrupne zaščite s štiri metre visokimi ograjami v skupni dolžini 1,5 kilometra. A kdaj bo prišlo do izvedbe, ni znano. "Dars bo pristopil k izvedbi investicije takoj, ko bo pridobljena vsa potrebna projektna dokumentacija," pravijo.
V civilni iniciativi z odgovorom niso zadovoljni, saj se izvedba po njihovih navedbah vedno znova pomika naprej v prihodnost. "Kako je možno, da je razpis za izgradnjo protihrupne zaščite šele v pripravi? Po izjavi Darsa bi morali protihrupno zaščito končati že leta 2023. To so obljubili bivšemu poslancu Marijanu Pojbiču, županu Šentilja Štefanu Žvabu in županu Pesnice Gregorju Žmaku. Čez nekaj mesecev pa so rok brez vsakega pojasnila prestavili na leto 2025," je povedal predstavnik iniciative Andrej Koren.
"Že več kot 30 let poslušamo zgodbo o postavitvi protihrupne zaščite. Pa je ta del avtoceste edini v Sloveniji in EU brez protihrupne zaščite, čeprav gre skozi naselje. Po vsej verjetnosti se bomo morali odločiti za skrajni ukrep, to je za protest in zaprtje avtoceste," je dodal.
