Evropska unija se želi čim prej otresti odvisnosti od fosilnih goriv. Ker plin še vedno predstavlja kar 39 odstotkov energije, porabljene za ogrevanje prostorov, nafta pa še vedno 11 odstotkov, so prejšnji teden po daljšem usklajevalnem obdobju le sprejeli revidirano oziroma popravljeno direktivo o energetski učinkovitosti stavb. Namen prenovljene direktive je zmanjšati porabo energije in izpuste toplogrednih plinov v stavbnem sektorju ter s pravili, ki jih morajo članice v svojo zakonodajo prenesti v dveh letih, doseči, da bo celoten stavbeni sektor do leta 2050 brez izpustov toplogrednih plinov. Po podatkih, navedenih v uvodu posodobljene direktive, gre namreč stavbam pripisati 40 odstotkov končne porabe energije v Uniji in 36 odstotkov njenih z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov, pri čemer je kar 75 odstotkov stavb v Uniji še vedno energetsko neučinkovitih.
Vsi v brezemisijskih stavbah
Prenovljena direktiva prinaša kup novosti, ki se nanašajo tudi na energetsko prenovo obstoječih stanovanjskih objektov in gradnjo novih objektov. Vse nove stavbe bodo morale biti brezemisijske od leta 2030, tiste v javni lasti pa že od leta 2028. Brezemisijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki ne potrebuje energije ali pa je potrebuje zelo malo, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij.
Konec plina in nafte
Države morajo tudi sprejeti ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva. Poleg tega, da se ne bomo smeli več ogrevati s fosilnimi gorivi, bo treba za ogrevanje porabiti tudi manj energije. Kar zadeva stanovanjske stavbe, bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 odstotkov do leta 2030 in za najmanj 20 do 22 odstotkov do leta 2035. Te cilje naj bi dosegli predvsem s prenovo energetsko najbolj potratnih stavb. Do leta 2030 bomo morali obnoviti 16 odstotkov, do leta 2033 pa 26 odstotkov energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb.
Izjeme
Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta. Določene izjeme bodo veljale tudi za stanovanjske stavbe, ki so namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto, ali pa za omejeno letno uporabo, s pričakovano porabo energije manj kot 25 odstotkov celoletne porabe, ter samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov.
Novi razredi
Novi lastniki starejših, energetsko bolj potratnih objektov bodo morali prvi pristopiti k obnovi, saj bo treba stavbe, ki jih bodo kupili, želeli oddati ali jim bodo podarjene, prenoviti v petih letih od pravnega posla, tako da bodo dosegle vsaj energetski razred D. Nova energetska lestvica bo imela razrede od A do G. A bo oznaka za brezemisijske objekte, v razred G pa se bo uvrstilo 15 odstotkov energetsko najbolj potratnih objektov. Če bo stavbi izdana energetska izkaznica pod razredom C, bo lastnik vabljen na svetovanje o prenovi stavbe.
Obvezne sončne elektrarne
Z direktivo bo predpisana tudi obveznost namestitve ustreznih naprav za proizvodnjo sončne energije, in sicer do 31. decembra 2026 na vseh novih stavbah v lasti javnih organov in novih nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino nad 250 kvadratnih metrov. Poleg tega bo treba zagotoviti naprave za proizvodnjo sončne energije na vseh obstoječih stavbah v lasti javnih organov – na tistih z uporabno tlorisno površino, večjo od dva tisoč kvadratnih metrov, do 31. decembra 2027, na tistih, kjer uporabna površina presega 750 kvadratnih metrov, do 31. decembra 2028, na tistih z uporabno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov, pa do 31. decembra 2030.
Nacionalni načrt
Natančnejša določila in pogoji, pod katerimi bo treba stavbe obnoviti, kakšni bodo razredi v novi energetski izkaznici, in ostalo bo odvisno od pravil, ki jih bo na podlagi minimalnih standardov prenovljene uredbe določala država. Podrobnosti bodo določene v Nacionalnem načrtu prenove stavb, ki ga mora pripraviti vsaka članica in se bo posodabljal na pet let, načrte pa bo preverjala tudi Evropska komisija.
