Skrb vzbujajoče je, da je vse več storilcev tovrstnih kaznivih dejanj mlajših od 14 let, torej še niso kazensko odgovorni. Ti se običajno ne zavedajo, da objava na spletu ostane za vedno.
Medvrstniškega spletnega nasilja je veliko več, kot mislimo, in je v porastu, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu, ki jo je v Kopru in hkrati še petih mestih v Sloveniji organiziralo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Kot je povedala socialna delavka Ksenija Balantič, so v Centru za socialno delo Južna Primorska lani zaznali 14 primerov spletnega medvrstniškega nasilja, v prvih treh mesecih letos pa že devet.
Lani so denimo obravnavali primer, ko so se vrstniki v šoli sprli, spor pa nadaljevali na spletu in fantu pošiljali žaljivke in grožnje, kot so »ubil te bom«, »čakali te bomo v šoli« ... Fant doma ni povedal za to, ustrašil se je za življenje, v šolo je prišel z nožem. Ko so ga vrstniki obkolili, je iztegnil roko z nožem, iz žrtve (spletnega) nasilja se je prelevil v storilca.
Navedla je še primer sošolcev iz šestega razreda; eden je otrok s posebnimi potrebami, drugi telesno in intelektualno močnejši. Ta je šibkejšega nagovoril, da je prek spleta pošiljal svoje razgaljene fotografije, tudi posnetek samozadovoljevanja. To je storil v želji, da bi pripadal skupini, da bi bil sprejet.
Slišati je bilo primer iz decembra lani, ko je 14-letna deklica v petek ob 16. uri od neznanca v spletni klepetalnici prejela vabilo za pogovor, ob 20. uri mu je poslala prve razgaljene fotografije, v soboto in nedeljo jo je storilec nagovarjal, v kakšnih pozah naj se še fotografira, v ponedeljek pa ji je pisal, da se želi srečati z njo. Deklica se je ustrašila in povedala mami, šli sta na policijo. Izkazalo se je, da gre za moškega, starega med 20 in 30 let.
V 90 odstotkih so žrtve dekleta
Takih primerov je vse več, je opozoril Matej Družina, kriminalistični inšpektor s Policijske uprave Koper: »Storilci nimajo nobenega sramu, že po dveh minutah pogovora vprašajo za razgaljeno fotografijo. Če mu jo žrtev pošlje, nadaljuje pogovor, sicer poišče naslednjo tarčo.« Ko želi žrtev prekiniti komunikacijo, jo storilec začne izsiljevati, češ da bo prejete fotografije objavil na nekem omrežju.
»V 90 odstotkih primerov so na udaru dekleta. Fantje pa so zelo pogosto žrtve takih kaznivih dejanj s strani oseb, ki jih poznajo, denimo prijateljev in sošolcev. Prek lažnih profilov jih nagovarjajo, naj jim pošljejo razgaljene fotografije. Žrtev ne ve, kdo je v ozadju, misli, da gre za dekle, za katero se storilec izdaja, in mu fotografije pošlje,« pravi Družina.
»Opažamo povečevanje števila kaznivih dejanj pri mlajših od 14 let. Srečujemo se z grožnjami, sovražnim govorom in pornografijo, pri čemer gre v glavnem za seksting, ki je v porastu, sicer pa še širjenje pornografskega gradiva in izsiljevanje z njim,« je besede predhodnikov potrdila Nataša Valentič Kuštra, višja državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. »Storilci so tako fantje kot dekleta, tisti, ki nimajo nobenih težav v šoli, in tisti, ki jih imajo, mladi z vedenjskimi težavami in tisti, ki jih nimajo. Ne izstopajo gojenci vzgojnih zavodov, da bi bilo med njimi nasilja več. Prav vsi so lahko storilci in žrtve, tako fantje kot dekleta,« je opozorila.
Kakšni pa so znaki, da je otrok oziroma mladostnik žrtev nasilja? Janez Arh iz izolskega centra Logout je nanizal: »Umika pogled, noče se pogovarjati, umika se v sobo, izostaja od pouka ali treninga, šolske ocene so slabše, pojavita se anksioznost in depresija, lahko pride do samopoškodovanja, poskusa samomora.« Poudaril je, da je »žrtev treba zaščititi, umakniti od nasilja in nasilneža. Verjeti je treba, da doživlja stisko, te ne smemo minimalizirati. Nikakor se je ne sme obtoževati.«
Starši morajo nadzirati uporabo spleta
Kot je povedal Družina, se od staršev pričakuje, da imajo nadzor tako nad vsebino, ki si jo otroci ogledujejo, kot nad tem, koliko časa brskajo po spletu. »Opažamo, da marsikdaj otroci uporabljajo spletne klepetalnice ponoči, ko starši spijo in ne vedo, kaj otroci počnejo v sosednji sobi,« je dodal.
Prav v sodelovanju s starši so na OŠ Oskarja Kovačiča na Škofijah rešili primer spletnega nasilja, ne le medvrstniškega. »Vzpostavili so lažni profil na Instagramu z imenom in logotipom šole. Na profilu so se pojavile fotografije, ki so bile žaljive do zaposlenih na šoli. Šola nima pristojnosti, da bi ukrepala,« je opisala ravnateljica Eneja Baloh. »S svetom staršev smo dorekli način informiranja preostalih staršev, predvsem pa otrok in zaposlenih. Ob podpori Policijske postaje Koper smo z učenci izvedli pogovor in jih ozavestili o neprimernosti takega ravnanja. Profil je bil ukinjen. Otroci so razmišljali tudi o drugih neprimernih dejanjih na spletu, ki so samo medvrstniška, in prenehali z njimi,« je navedla.
Liza Levandovski, predsednica Obalne dijaške skupnosti, je poudarila, da je nasilje na spletu skrito, zato ga sošolci in profesorji velikokrat ne zaznajo. Pomembno se ji zdi, da šole mlade »pripravijo na vstop v digitalni svet, da bi znali uporabiti informacije, ki so podane na pladnju«. Opozorila je na vseslovensko anketo o počutju dijakov na šoli, ki je pokazala, da »20 odstotkov dijakov nima nikogar, na katerega bi se obrnili v primeru nasilja ali druge težave. Zelo malo jih zaupa profesorjem, svetovalnim službam in socialnim delavcem na šoli.«
To so opazili tudi v osnovnih šolah. Ob podpori občine jim je zato v sodelovanju s Svetovalnim centrom Istre na voljo program posvetovalnice, v okviru katere učencem omogočajo, da se o svojih stiskah in težavah pogovorijo z osebo, ki ni zaposlena na šoli
