V Evropi beležijo porast primerov oslovskega kašlja, zelo nalezljive bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu.
Pomembna je precepljenost
Na Češkem, kjer poročajo tudi o pomanjkanju cepiva proti oslovskemu kašlju, je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) število primerovnajvečje v zadnjih 60 letih. V zadnjih mesecih se je močno povečalo tudi na Danskem, v Belgiji, Španiji in Združenem kraljestvu.
"Okužbe so letos dramatično narasle in bi lahko presegle vsako letno skupno vrednost v več kot 30 letih," je dejal Paul Hunter, zdravnik in profesor na univerzi v vzhodni Angliji.
V Angliji so lani zabeležili skupno 853 primerov, samo februarja letos pa 913. Trenutno pa je evropsko žarišče Hrvaška, ki je v zadnjih 15 mesecih prijavila 6381 primerov. Delni razlog za širjenje oslovskega kašlja v Evropi pripisujejo upadu precepljenosti.
V večini evropskih držav prejmejo dojenčki prva dva odmerka kombiniranega cepiva proti oslovskemu kašlju, davici in tetanusu med drugim mesecem in enim letom starosti, drugi odmerek do drugega leta in zadnjega med tretjim in sedmim letom. Za zaščito novorojenčkov pred boleznimi je cepivo proti oslovskemu kašlju na voljo tudi nosečnicam. V Angliji je, kot piše British Medical Journal, cepljenje med to skupino padlo z več kot 70 odstotkov septembra 2017 na 58 odstotkov septembra 2023. To dejstvo je še posebej zaskrbljujoče, če upoštevamo, da je oslovski kašelj najbolj nevaren za dojenčke, opozarjajo pristojni.
Umirajo predvsem dojenčki
Bolezen je večinoma le neprijetna za odrasle, pri tako majhnih otrocih pa lahko povzroči vrsto resnih zapletov, v nekaterih primerih celo smrt dojenčkov. Večina trenutnih bolnikov je najstnikov, starih od 15 do 19 let, vendar ECDC poroča, da "skoraj vse letošnje smrti" vključujejo dojenčke, mlajše od treh mesecev. V zadnjih tednih so na Nizozemskem zabeležili štiri smrti zaradi oslovskega kašlja, kar je več kot dvakrat več kot običajno letno število.
Porast primerov oslovskega kašlja povezujejo s covidom
ECDC navaja, da bi lahko bil covid kriv za povečanje števila primerov oslovskega kašlja. Med pandemijo covida-19 je zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 bilo omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19.
"Trenutno povečanje bi lahko bilo povezano z manjšim kroženjem virusa oslovskega kašlja med pandemijo covida v kombinaciji z nezadostnim cepljenjem proti oslovskemu kašlju v določenih starostnih skupinah," piše v poročilu, ki so ga objavili marca.
Cepljenje prebivalstva je ključno za zaustavitev epidemije, a zdi se, da je to lažje reči kot narediti, meni stroka. Pet regionalnih zdravstvenih služb Združenega kraljestva je poročalo, da je pandemija koronavirusa negativno vplivala na stopnjo cepljenja proti drugim nalezljivim boleznim. "Med pandemijo koronavirusa je bilo veliko dezinformacij proticepilskega lobija, zato je obstajal strah, da bi takšne dezinformacije povzročile obotavljanje tudi v primerih rutinskega cepljenja," je povedal Michael Head, višji znanstveni sodelavec z Univerze v Southamptonu. Head je opozoril tudi na izbruh ošpic v Evropi, ki ga v veliki meri pripisujejo tudi zmanjšani precepljenosti.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji v letu 2024 do 13. februarja prejeli 115 prijav primerov oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 124 primerov. Ob tem dodajajo, da podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci.
