Sodna izvedenca Drago Dubrovski in Branko Mayr sta preučevala finančne zmožnosti Snežičeve pokojne babice. Prvi kot priča, drugi po naročilu obrambe.
Mayrja je kot strokovno pomoč najela obramba Snežiča, njegova naloga pa je bila ugotoviti, s kakšnimi prihodki sta razpolagala obtoženčeva dedek in babica. Pri tem so morali med drugim preračunavati tudi iz starih denarnih valut v evre, Snežičeva zagovornica Anita Peček Stramšak pa je prepričana, da je mnenje verodostojno in neodvisno. Mayr je iz razpoložljivih podatkov ugotovil, da sta zakonca Juvan lahko privarčevala slabih 400.000 evrov, kar je po njegovem konzervativna ocena. Pri tem je upošteval prejemke plač, ker pa je bil Juvan izvedenec, cenilec gozdnih površin, so ocenili njegove možne prejemke tudi iz tega naslova. Ni pa strokovnjak ekonomske stroke pri izračunu upošteval dedkove odškodnine zaradi ujetništva med vojno, saj da tega podatka ni imel, bi pa ta odškodnina po njegovem povišala privarčevana sredstva, če bi obstajala. Odvetnica je dejala, da so pridobili podatek o izplačilu, prav tako naj bi bilo razvidno premoženje, ki ga je Juvan podedoval, v zadnjih letih življenja pa gozd tudi prodal.
Nekdanji sodni izvedenec Drago Dubrovski, ki se je medtem tej dejavnosti odrekel, je bil tokrat zaslišan kot priča in se je strinjal z navedbami kolega ekonomista o razpoložljivosti podatkov. Če bi bile vse stvari izkazane, kot jih je navajala zagovornica, bi vplivale tudi na njegovo mnenje, je dejal. Sicer pa je ključna razlika med izvedencema upoštevanje prihodkov od cenitev, ki naj bi jih opravljal Snežičev dedek, saj jih je Mayr v svojem mnenju upošteval, on pa ne, zato se je njegova ocena razpoložljivega premoženja zakoncev Juvan ustavila pri dobrih 300.000 evrov. "Teh prihodkov kot izvedenec nisem mogel upoštevati, saj dokazov o cenitvah ni bilo, prav tako ni bilo izkazanih nobenih prejemkov," je dejal Dubrovski, ki je bi glede teh navedb obrambe v velikem dvomu, saj ti prejemki niso razvidni iz listin. Po njegovem sicer obstaja možnost, da bi lahko bile cenitve opravljene na črno, a dvomi, da bi naročniki sprejemali cenitve, ki bi bile narejene na črno.
Odvetnico Peček Stramšak je zanimalo, ali bi bil Dubrovski pripravljen dopolniti svoje mnenje, če bi dobil primerne podatke glede cenitev s strani pristojnih organov ali kakšnega od naročnikov cenitev. Kot je odgovoril, bi bila stopnja verjetnosti za obrambo ugodnejšega izračuna v tem primeru večja.
Sojenje se bo nadaljevalo 25. marca, na enem od naslednjih narokov pa bodo preko video konference iz Avstrije zaslišali tudi Johannesa Athemsa, potomca družine Athems, za katere naj bi Snežičev dedek v preteklosti opravil kar nekaj cenitev gozdov.
Specializirano državno tožilstvo Snežiču očita oškodovanje upnikov zaradi prijave terjatve babice v postopku njegovega osebnega stečaja, s čimer naj bi Furs oškodoval za 150.000 evrov. Z babico naj bi sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, babica pa je nato to posojilo prijavila kot terjatev v Snežičevem osebnem stečaju ter jo dobila delno poplačano s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila posojilna pogodba med Snežičem in babico fiktivna, z njenim poplačilom pa je bil oškodovan Furs, saj naj bi ga prehitela in pred njimi vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja.
