Na Strojni šoli ŠC Ptuj je trenutno 23 vajencev, kar je približno pet odstotkov vseh dijakov. S tem rezultatom so zadovoljni, saj si država prizadeva, da bi se v vajeniški obliki izobraževalo vsaj pet odstotkov srednješolcev. Od lanskega šolskega leta naprej dijakom ponujajo možnost izobraževanja v vajeniški obliki v vseh šestih triletnih programih. To odločitev so sprejeli na željo delodajalcev, ki imajo velike težave pri iskanju primernega kadra. Po programu vajeništva se je namreč mogoče izučiti za poklice, ki veljajo za deficitarne. Na trgu primanjkuje izučenih delavcev in mladi bodo po izobraževanju hitro in zanesljivo našli primerno zaposlitev. Po besedah Anje Jesenek Grašič, ravnateljice Strojne šole ŠC Ptuj, velikega navala na vajeniške poklice ni. Nekatere je še vedno strah, da bi se morali z vajeniško pogodbo vezati na določenega delodajalca, vendar to ne drži, saj jo lahko kadarkoli prekinejo; po zaključenem izobraževanju se lahko zaposlijo kjerkoli. Poleg tega se še vedno večina mladih raje izobražuje v šoli kot pri delodajalcu.
Pol v šoli, pol v podjetju
Vajeniški sistem je namreč praktično zasnovan program, pri katerem dijaki vsaj 50 odstotkov časa preživijo v podjetju, kjer se učijo z delom in že zelo mladi pridobivajo delovne izkušnje. Za vse vajeniške programe, ki jih ponuja ptujska strojna šola, imajo zagotovljene delodajalce na Ptuju in v okolici. To pomeni, da mladim ni treba hoditi na prakso v Maribor ali druge bolj oddaljene kraje. »V nekaterih vajeniških programih imamo dijake od drugod. Trenutno se na primer za vajeniški program klepar-krovec zanima devetošolec iz Idrije. Vajeniško mesto mu bomo uredili mi, čez teden pa bo bival v dijaškem domu,« je dejala Jesenek Grašič. Včasih se zgodi, da izbrani delodajalec nima urejene dokumentacije za izvajanje vajeništva ali pa mentorja z ustrezno izobrazbo. V takih primerih šola pomaga delodajalcu ali pa vajencu predlaga sklenitev vajeniške pogodbe pri drugem delodajalcu. Glede na število vajencev se zanimanje za to obliko izobraževanja počasi povečuje. Država bi lahko prav gotovo še dodatno spodbudila to področje. Mlade bi morebiti v vajeniške poklice privabile večje nagrade, ki pri nas v povprečju znašajo približno 80 evrov na mesec, v sosednji Avstriji pa več kot 800 evrov mesečno. Prav tako bi se lahko vajencem ta čas po besedah Anje Jesenek Grašič štel v delovno dobo, kot se je včasih. Podjetja, ki sprejemajo vajence, imajo sicer določene olajšave, ki pa so zanemarljive. V treh letih sicer vajenec pri delodajalcu opravi od 1700 do 1800 ur.
Avtoserviserji in avtokaroseristi težje do delodajalca
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Branko Polanec, koordinator vajeništva na Strojni šoli Ptuj, je poudaril, da največ delodajalcev z verificiranimi učnimi mesti manjka na področjih avtoservisne in avtokaroserijske dejavnosti. Tu največjo težavo predstavlja predvsem birokracija, saj je za vajeništvo potrebna predhodna verifikacija podjetja oz. obratovalnice, kjer se preveri ustreznost materialnih in kadrovskih pogojev. Vsako podjetje, ki želi usposabljati vajenca, mora imeti tudi ustrezno usposobljenega mentorja, ki ima srednjo strokovno oz. poklicno izobrazbo, pedagoško-andragoško usposabljanje in vsaj 3–5 let delovnih izkušenj ali mojstrski naziv. Veliko delodajalcev je takih, ki se iz različnih razlogov z dodatno birokracijo ne želijo ukvarjati, največkrat pa nimajo na voljo usposobljenega mentorja. Pedagoško-andragoški izpit bi sicer lahko opravili v štirih dneh na Šolskem centru Ptuj, kar pa marsikomu predstavlja težavo, še posebej v mehaničnih delavnicah, kjer je velikokrat zaposlena samo ena oseba.
Povpraševanje večje od zanimanja
Na področju inštalaterske dejavnosti in krovstva pa veliko več podjetij povprašuje po vajencih, kot je zanimanja. »Največja prednost vajeništva je ta, da lahko z njim rešujemo tiste poklice, v katere je zelo malo vpisa,« je še dodal Polanec. Povpraševanje po teh poklicih tudi za novo šolsko leto 2024/2025 ni najbolj spodbudno: za vajeniško obliko programa klepar-krovec se trenutno zanimata dva dijaka, prav tako dva za inštalaterja strojnih inštalacij.
Ptujska podjetja iščejo vajence
Na Ptuju in okolici kar nekaj podjetij išče vajence. Med njimi je tudi podjetje Talum, ki ima trenutno enega vajenca v progaramu oblikovalec kovin-orodjar. Za šolsko leto 2024/2025 imajo na voljo šest učnih mest, in sicer za dva elektrikarja, dva mehatronika operaterja in dva oblikovalca kovina-orodjarja. V tovarni ocenjujejo, da zanimanje med mladimi za tehniške poklice na nižji stopnji izobraževanja žal ni takšno, kot bi si želeli. »Naše izkušnje s tovrstnim izobraževanjem so zelo pozitivne. Želimo si, da bi se več mladih odločalo za ta način šolanja, predvsem v tehniških poklicih, kjer je izredno pomembno urjenje praktičnih veščin,« so poudarili v Talumu.
Zanimanje se povečuje
Tudi na ptujski Strojni akademiji so za novo šolsko leto razpisali učna mesta za sistem vajeništva v programih: oblikovalce kovin-orodjar, strojni mehanik in mehatronik operater. Za vsak program je razpisanih 18 učnih mest. Po njihovih opažanjih se je letos zanimanje za vajeniške programe opazno povečalo. »Razlogi za to bi lahko bili večji poudarek na praktičnem izobraževanju, ki ga prinašajo vajeniški programi, in večja ozaveščenost o prednostih pridobivanja konkretnih veščin in izkušenj v sodobnem delovnem okolju že med šolanjem. Poleg tega vpliva tudi na gospodarsko okolje in potrebe po usposobljenih delavcih v določenih panogah, kar morebiti povečuje zanimanje mladih za vajeniške programe kot potencialno pot do zaposlitve,« so pojasnili na Strojni akademiji. Cestno podjetje Ptuj je razpisalo prosto mesto za avtokaroserista, avtoserviserji pa lahko vajeniško pogodbo sklenejo s podjetji AHPA, Car Max Avtomehanika, Tiso servis, Arriva, Avtoservis Vrhovšek (Videm pri Ptuju) in CPM.
