Nova poplavna študija mestnega jedra je namreč pokazala, da za rešitev težav ne bi bilo dovolj, da bi zamenjali preozke cevi v najbolj prizadetih ulicah, ampak da bi morali to najprej storiti na celotnem južnem obodu mesta, od črpališča pri ladjedelnici do hotela Marina. Kar je dolgotrajno, zahtevno, predvsem pa drago. Prebivalci izolskega mestnega jedra, ki jim že desetletja ob obilnejših padavinah, še posebej ko se jim pridruži visoka plima, v stanovanja vdira meteorna voda, največkrat pomešana s fekalijami, so jezni, naveličani, utrujeni, nekateri tudi obupani. Najbolj na udaru so nižje ležeče ulice, kot so Skladiščna, Ulica ob stolpu, Gasilska in Ljubljanska ulica, redno sta pod vodo Veliki in Manziolijev trg.
Nazadnje se je to zgodilo lani jeseni, ko je Izolanom dokončno prekipelo in so zagrozili s tožbo. »Stanje postaja nevzdržno, delamo na tem, da bomo ustanovili civilno iniciativo in bomo šli v tožbo, ker tako ne moremo več živeti. Voda nima kam odtekati in nam vdira v hiše, ne pomagajo ne baraže ne ostala zaščita, voda vdira iz vseh por, iz vseh strani, pričakuješ jo lahko iz zidu, iz ulice, predvsem pa iz kanalizacije ...« je tedaj za Primorske novice opisal Freddy Poljšak z Ulice ob stolpu. Poljšak, pa tudi več drugih prebivalcev mesta, trdi, da je rešitev jasna, da je treba ločiti meteorne vode od fekalnih. O tem, pa tudi o preozkih ceveh v mestu, so govorili tudi prejšnji župani, ki pa za tako obsežno naložbo niso našli denarja.
Prekopati bi morali Cankarjev drevored in Sončno nabrežje
Da bi ugotovili, s katerimi ukrepi je stanovalcem dejansko mogoče zagotoviti varnost pred poplavami, morda pa tudi iz strahu pred tožbo, je aktualno občinsko vodstvo naročilo poplavno študijo mestnega jedra. Izdelali so jo strokovnjaki podjetja Hidrolab iz Šempetra pri Gorici, postregla pa je s presenetljivimi ugotovitvami. »Poplavna študija mestnega jedra je pokazala, da sedanja kanalizacija in črpališče ob Cankarjevem drevoredu ne ustrezata standardom, da sta poddimenzionirana oziroma premalo zmogljiva (ne zagotavljata poplavne varnosti za dogodke s 30-letno povratno dobo) in da ju je treba rekonstruirati,« so pojasnili v občinskem uradu za komunalne dejavnosti in razvoj skupaj s Hidrolabom.
To pomeni, da bi morali povečati zmogljivost fekalnega črpališča nasproti stadiona. Vkopati bi morali širši iztočni kanal od črpališča do morja, kar bi po grobih ocenah projektanta stalo milijon evrov. V drugo stran, torej od črpališča vzdolž Cankarjevega drevoreda in naprej od središča mesta po Sončnem nabrežju do hotela Marina, bi morali preozke kanalizacijske cevi zamenjati s širšimi, tako da bi služile tudi kot »dodaten zadrževalni volumen«.
Črpališči sta poddimenzionirani
Po grobih ocenah projektanta bi ta naložba stala še milijon evrov. Na tej »poti« sta že dve črpališči – eno je nasproti sedeža občine, drugo ob hotelu. Ne eno ne drugo ne zadošča potrebam, ker sta poddimenzionirani, čeprav je denimo meteorno črpališče pred sedežem občine staro le deset let, kolikor je minilo od obnove Sončnega nabrežja.
Natančnejšo oceno, koliko bodo stali posegi, vključno s tem, kako si bodo sledile faze del, bo dala projektna dokumentacija. Jasno pa je, da bo poseg obsežen, zahteven in drag. Tudi zato ker se po dosedanjih izkušnjah pri prekopavanju stare infrastrukture praviloma pojavijo »presenečenja«, ki zahtevajo dodatna dela. V občinski upravi predvidevajo tudi, da izvajalcev ne bodo zlahka dobili, saj gre za zahtevna dela v mestnem jedru, na stari infrastrukturi.
Šele ko bi obnovili kanalizacijski sistem od vhoda v mesto do hotela Marina, bi se lotili zamenjave preozkih cevi v posameznih mestnih ulicah s širšimi, česar pa poplavna študija ne obravnava, projekti za rekonstrukcijo posameznih ulic niso še narejeni. In kot pravijo v občinskem uradu za komunalne dejavnosti in Hidrolabu, »ločitev meteorne in fekalne kanalizacije za zdaj ni predvidena«.
Dosedanje domneve napačne
S tem ko je pokazala, da je srž problema v ceveh na obodu mestnega jedra in v fekalnem črpališču, je študija postavila na glavo dosedanje domneve, da bi poplavljanje mesta lahko rešili s hitrimi, urgentnimi, čeprav delnimi rešitvami v posameznih ulicah, ki so najbolj na udaru poplav. V preteklih letih so v občinski upravi na primer razmišljali, da bi nižje ležeče ulice, kot je Skladiščna, obvarovali pred poplavo s tem, ko bi položili cevi z večjim premerom v višje ležečih, dolgih Gregorčičevi in Smrekarjevi ulici, saj da bi zmanjšali pritisk in bi voda hitreje stekla po ceveh. Podobne ideje so v preteklosti že glasno omenjali, česar so se Izolani, do sitega naveličani poplav in obljub, ki niso prinesle rezultatov, oprijeli kot rešilne bilke. Sedanje vodstvo občine je tako pred težko nalogo, kako jim pojasniti, zakaj ne more zagotoviti rešitve čez noč. Tudi zato so se na občini odločili, da bodo prebivalcem študijo in njene ugotovitve marca predstavili strokovnjaki Hidrolaba – ker o tem največ vedo.
