Kot je za STA povedal predsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin, bodo v izjavi opozorili, da se ob naslednjih ekshumiranih žrtvah povojnih pobojev ne sme ponoviti pasivnost ali celo blokada glede pokopa, tako da pobitih potem ni mogoče pokopati. Ravno to je po Ogrinovem prepričanju sicer čutiti ob žrtvah, izkopanih izpod Macesnove Gorice v Kočevskem Rogu.
"Usoda žrtev iz Hude jame je v nekaterih pogledih še bolj strašna od tistih, ki so jih izmučene ustrelili ter pahnili v kraška brezna. Podrobnosti pokola 1416 žrtev v Hudi Jami nikoli ne bomo poznali. Toda dejstvo je, da so nekatere žrtve postrelili, druge pa so v rudniški rov svete Barbare še žive zazidali. Biti zazidan več kot 400 metrov globoko v osrčju gore, umirati obstreljen v kupu trupel v temi, morda od zadušitve ali dehidracije - ta strahota se izmika predstavni moči človeškega uma," je dejal Ogrin.
Med njimi pribljižno desetina žensk
Po njegovih besedah je bila med njimi približno desetina mladih žensk, morda tudi dekleta iz taborišča na Teharjah. Ob misli na te ženske se grozovitost zločina stopnjuje, stopnjuje pa se tudi potreba, da vsaj z nagibom svoje volje in sočutja počasti veličino njihovega trpljenja.
Ogrin je še dodal, da so med žrtvami v Hudi Jami zagotovo tudi Slovenci, kar je izpričala najdba slovenskega molitvenika med trupli v rovu. Kolikor je znano, so vse žrtve pokopane na Dobravi pri Mariboru.
"V premislekih o pokopu žrtev iz Kočevskega Roga večkrat poudarimo, da bo tudi žrtve Hude Jame treba pridružiti tem iz Kočevskega Roga in drugih morišč v skupni kostnici, ki naj bo znamenje sprave z mrtvimi, pa tudi pomiritve med živimi. Prizadevanje za to je veliko delo za mir med Slovenci," še pravi Ogrin.
Odkritja grobišča v Hudi jami bodo zaznamovali z razstavo
Da si vsak človek zasluži grob in spomin, so v današnji izjavi za javnost zapisali tudi v društvu Združeni ob Lipi sprave. Ob tem so posebej izpostavili prav nesoglasja glede pokopa žrtev iz jame pod Macesnovo Gorico na Kočevskem.
"3450 rojakov iz Macesnove Gorice zdaj v prostorih Komunale v Kočevju čaka na mrliški list, krste, dostojen individualni pokop in vrnitev v narodov spomin. To jim dolguje demokratična Slovenija, da opraviči svojo ustavno in demokratično zavezo, ki je temelj za mir in spravo med nami in upanje za dostojno življenje prihodnjih rodov. Pokop mora biti na Žalah v Ljubljani, glavnem mestu demokratične Republike Slovenije," je poudaril predsednik društva Janez Juhant.
Predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je za STA povedal, da bodo obletnico odkritja grobišča v Hudi jami zaznamovali z razstavo v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu in Evropskem parlamentu, z dokumentarcem, izdajo šestega poročila komisije, v sodelovanju z drugimi pa bodo pripravljene še druge dejavnosti. Posebej bodo obeležili 17. maj, dan spomina na žrtve komunizma.
Posmrtne ostanke žrtev so v rovu našli marca 2009
"Posebej nas veseli, da se v skladu z razglasitvijo rova svete Barbare v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena nadaljuje urejanje spomenika tako, da bo urejen in dostopen javnemu ogledu," je dejal Dežman.
Vlada je odlok o razglasitvi grobišča za kulturni spomenik državnega pomena izdala aprila 2022. Kot so takrat navedli, je opuščeni del nekdanjega rudnika avtentični prostor, kjer so maja in junija 1945 usmrtili najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrancev in civilistov.
Obsega prostor pred vhodom v rov, vhod, več kot 350 metrov dolg rov, ki se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nadaljuje v rov t. i. kostnice, kjer so ob raziskavah začasno hranili posmrtne ostanke žrtev. Po 320 metrih se osrednji vhodni rov odcepi v levi krak, dolg približno 400 metrov, kjer so usmrtili žrtve in jih nato zazidali z lesenimi in betonskimi pregradami.
Posmrtne ostanke žrtev so v rovu našli marca 2009, leta 2015 pa je bil sprejet zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.
