Novice Svet24

Poslanci državnega zbora bodo na današnji izredni seji govorili o korupciji. Njen sklic so zahtevali v Slovenski demokratski stranki (SDS), kjer opozarjajo, da ima država pod aktualno vlado »resne težave s korupcijo«. Predlagali so tudi, naj poslanci sprejmejo priporočila vladi glede boja proti korupciji.

Tudi zato, ker živimo v državi brez zgodovinskega spomina, smo se odločili pripraviti pregled največjih korupcijskih in drugih afer, v katerih so bili vpleteni ljudje iz SDS oziroma njen predsednik Janez Janša. Pri tem smo se osredotočili le na obdobje zadnjih 20 let, ki zajema tudi vse tri Janševe vlade. Navajamo jih po časovnem zaporedju.

Mercator za Delo ali Janševa trgovina z mediji (2005)

V začetku septembra 2005 je država svoj 30-odstotni delež Mercatorja brez razpisa prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu. Le tri tedne pred tem se je Janez Janša v svojem kabinetu sestal z Boškom Šrotom in Igorjem Bavčarjem. Prišlo je do dogovora, po katerem je Šrot v zameno za državne delnice Mercatorja Janši omogočil vpliv na uredniško politiko Dela, ki si ga je že dolgo časa želel obvladovati. V Sloveniji se je začel proces »tajkunizacije«, ki je po izbruhu svetovne finančne krize v bilancah bank pustil za več kot milijardo evrov slabih posojil, Mercator pa je pozneje končal v rokah hrvaškega Agrokorja.

Imos pomaga Janši, Janševa vlada pomaga Imosu (2005)

Kmalu po tem, ko je Janša prvič prevzel vodenje vlade, je sklenil dober posel z gradbenim podjetjem Imos. Ta je Janši prodal stanovanje v Ljubljani tako, da je hkrati od prvaka SDS odkupil njegovo, precej manjše enosobno stanovanje v Ljubljane in zemljišče v Trenti, za katerega je plačal več kot 131 tisoč evrov. Na njem je Imos domnevno želel graditi apartmaje, a se je hitro izkazalo, da to ne gre. Na tem zemljišču na območju Triglavskega narodnega parka ni mogoče graditi, zato tožilstvo sumi, da ga je Imos nekajkrat preplačal. Imos je v času prve Janševe vlade na veliko delal z državo, največ z ministrstvi za izobraževanje in notranje zadeve.

Kako sta Janša in Borut Petek vodila Novo KBM (2005-2008)

Elektronska sporočila, ki jih je nekdanji prvi mož Nove KBM Matjaž Kovačič pošiljal Janši in njegovemu tedanjemu tajniku v kabinetu Borutu Petku, razkrivajo, da sta bila oba praktično na dnevni ravni obveščena o dogajanju v banki. Kovačič ju je tako mimo nadzornega sveta prosil za soglasja in usmeritve, jima pošiljal zaupne dokumente, se dogovarjal o podrobnostih privatizacije banke in sklicih skupščin delničarjev, pomagal urejati službe za kadre SDS in v enem primeru sodeloval tudi pri urejanju pogojev posojila podjetju Klima Petek. V zameno je Kovačič Petka in Janšo večkrat prosil za pomoč pri obrambi svojega položaja, saj da od »naših« dobiva le »zahteve in batine«. Obveščal jih je tudi o poslih na Hrvaškem, kjer je Nova KBM z nepremičninskimi kupčijami izgubila skoraj 30 milijonov evrov.

Sporni nepremičninski posli Luke Koper (2005-2008)

V času prve Janševe vlade je Luko Koper vodil Robert Časar, pozneje kandidat SDS na parlamentarnih volitvah leta 2008. Njegovo obdobje na čelu največjega slovenskega pristanišča je zaznamovalo sporno kupovanje zemljišč za zaledne terminale, zaradi katerih je bil v letih 2016 in 2018 obsojen na zaporno kazen. Tej se je skušal izogniti z begom v Dominikansko republiko.

Prodaja SIJ – ko Rusi nakažejo preveč kupnine (2007)

Leta 2007 je prva Janševa vlada ruski skupini Koks prodala večinski državni delež v Slovenski industriji jekla (SIJ). Poznejša revizija računskega sodišča je ugotovila številne nepravilnosti, saj je prodajna komisija (vodila jo je Marija Zagožen) iz postopkov na hitro izločila vse ostale potencialne konkurente. Čeprav je kupnina za SIJ znašala 105 milijonov evrov, so Rusi v Slovenijo najprej nakazali kar 175 milijonov evrov. Zakaj so se zmotili, še danes ni jasno.

Ruski terminal, ki je finančno potopil Intereuropo (2007)

Ko je Andrej Lovšin leta 2005 prevzel vodenje Intereurope, je poudaril, da »se je pred kratkim včlanil v SDS, ker popolnoma podpira predsednika vlade Janeza Janšo pri njegovem vodenju vlade, njegovih strategijah in načrtih«. Tri leta pozneje so kriminalisti začeli preiskovati sumljive posle pri gradnji terminala Čehov v Rusiji, v katero je Intereuropa vložila več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo družbe pa ga je pozneje uspelo prodati le za 45 milijonov evrov, torej skoraj 100 milijonov evrov manj. Več kot 20 milijonov evrov je končalo na računu v Liechtensteinu, tožilstvo pa je Lovšina obtožilo zlorabe položaja.

Ko pride Janša na oblast, brat proda podjetje Petanu (2007 in 2012)

Rajko Janša je brat Janeza Janše in podjetnik, ki so mu pod njegovimi vladami vedno cveteli posli. Leta 2007 je manjše podjetje Promart Design, ki se je ukvarjalo z dobavo poslovnih daril, za neverjetnih 1,15 milijona evrov prodal v Luksemburg. Kupila ga je družba, ki je bila takrat v lasti lobista Francija Zavrla, denar za posel pa je prišel iz kroga DZS Bojana Petana, lastnice časnika Dnevnik. Enak veliki met je Rajku Janši znova uspel leta 2012, pod drugo Janševo vlado. Takrat je isti skupini kupcev prodal svoje drugo podjetje Atacama, ki se je prav tako ukvarjalo s poslovnimi darili, in to spet za komaj verjetnih 1,12 milijona evrov.

Čista lopata: Borut Petek v prisluhih in papir iz kabineta (2008)

V dogovore z največjimi gradbinci za posle z letališkim stolpom na Brniku, zaradi katerega je februarja 2008 izbruhnila afera Čista lopata, se je ujel tudi Borut Petek. Kriminalisti so ujeli njegov pogovor s Hildo Tovšak, v katerem sta govorila tako o razpisu za gradnjo stolpa kot o reševanju zapleta z zemljišči v ljubljanskem BTC. Glede tega naj bi ji Petek prenesel Janševo sporočilo, da ji Zavarovalnica Triglav, dotedanja lastnica zemljišča, ne bo več delala težav. Ob aretaciji Ivana Zidarja pa so kriminalisti zasegli tudi dopis z glavo kabineta predsednika vlade, na katerem je pisalo, da mora Zidar nakazati 1,8 milijona evrov. Njegov avtor naj bi bil podjetnik Mladen Sever, kurir v domnevnih dogovorih z Janševim krogom, ki je bil pozneje obsojen na zaporno kazen.

TEŠ6: podpis sporne pogodbe in poroštvo države (2008 in 2012)

Junija 2008 je ministrstvo za gospodarstvo prižgalo zeleno luč Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ6) za podpis pogodbe z Alstomom, ki je šla temu francoskemu dobavitelju opreme za blok 6 močno na roko. V veljavnost je stopila pod vlado Boruta Pahorja. V času druge Janševe vlade pa je parlament sprejel zakon o 440 milijonih evrov državnih jamstev za ta finančno nasedli projekt.

Afera Patria: koga je podkupoval avstrijski lobist (2008)

Ob tem, ko je zadeva Patria v Sloveniji leta 2015 zastarala, je istega leta vrhovno sodišče v Avstriji potrdilo sodbo tamkajšnjemu orožarskemu lobistu Hansu Wolfgangu Riedlu, ki je bil »zaradi podkupovanja v povezavi z dobavo vojaških oklepnikov slovenskemu ministrstvu za obrambo« obsojen na tri leta zapora. Za prikrojitev razpisa v korist Patrie je, tako sodišče, februarja 2007 plačal 900 tisoč evrov.

Predvolilni brezplačniki (2008)

Tik pred volitvami 2008 so v SDS začeli izdajati predvolilna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres, ki sta bila namenjena politični propagandi. Oba sta čez noč pridobila več državnih oglaševalcev: Poštno Banko Slovenije, Zavarovalnico Maribor, Mobitel, Savo Re in Pošto Slovenije, ki je s tem projektom skupaj izgubila več kot pol milijona evrov. Eno od podjetij, ki je izdajalo brezplačnike, se je plačilu dolgov izognilo tako, da ga je njegov lastnik Andrej Lasbaher za 500 evrov prodal brezdomcu iz Maribora.

Simoniti podari Blejski otok Cerkvi (2008)

Minister za kulturo Vasko Simoniti je leta 2008 podpisal poseben sporazum, v katerem se je Cerkev zavezala umakniti tožbo pred evropskim sodiščem, država ji je v zameno podarila vse tri nepremičnine na otoku, otok pa ji dala v brezplačni najem za 45 let. To je bilo že v času po parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila SDS. Simonitijeva naslednica Majda Širca je s tožbo zahtevala razveljavitev sporazuma, a jo je sodišče zavrnilo.

Janševo nepojasnjeno premoženje (2013)

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je leta 2013 ugotovila, da se je Janši glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja v času, ko je opravljal funkcijo poslanca in predsednika vlade, nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Iz premoženja, ki ne izvira iz njegovih uradno znanih prihodkov, je sofinanciral nakupe nepremičnin, tekoče stroške nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov in zasebna potovanja v tujino. Četudi je vrhovno sodišče poročilo razveljavilo, ker se Janša nanj ni imel možnosti odzvati, ga je KPK leta 2015 vsebinsko potrdila. Pozneje so na Pop TV razkrili, da je Janša prinašal večje vsote gotovine sestrični svoje soproge, ki jih je ta polagala na svoj račun.

Damijana Žist

Prijedorski kredit pred volitvami za SDS (2017)

Janez Janša je v zadnjem desetletju začel tudi tesno sodelovati z Rokom Snežičem, prijateljem iz zapora. To je doseglo prvi vrhunec leta 2018, ko je na računu SDS končal »umazan« denar. Takrat je širša slovenska javnost izvedela za Dijano Đuđić, državljanko Bosne in Hercegovine (BiH). SDS si je od nje izposodila 450.000 evrov, a po izbruhu afere denar takoj vrnila. V njenem ozadju se je dejansko skrival Snežič, Đuđić pa je že bila v preiskavi kot del mednarodne mreže za domnevno pranje denarja.

Gotovinski posli poslanca SDS (2019-2022)

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je v letih od 2019 do 2022 domnevno izvajal izobraževanja ljubljanske svetniške skupine SDS. Domnevno zato, ker se jih nihče ne spomni. Kljub temu je Mojškerc na račun svojega podjetja prejel 41 tisoč evrov. V času, ko je bil član nadzornega sveta Komunale Logatec, pa je posloval z njenim direktorjem Boštjanom Averjem in od njega prejel 45 tisoč evrov. Ves ta denar je takoj po prejemu dvignil v gotovini. Preiskovalna komisija državnega zbora sumi, da je Mojškerc deloval kot tako imenovana denarna »mula« in da so bila tako pridobljena sredstva namenjena tretji osebi.

Madžarsko financiranje propagandnega aparata SDS (2017-2022)

Zato da bi v SDS spreobrnili javno mnenje in se lažje vrnili na oblast, so ustanovili propagadandni aparat, v katerem je najglasnejša televizija Nova24TV. Toda za njegovo delovanje niso imeli denarja. Našli so ga na Madžarskem, pri ljudeh iz neposredne bližine Viktorja Orbana, tesnega Janševega zaveznika. Od leta 2017 se tako v Slovenijo na račune podjetij, povezanih z SDS, letno stekajo milijoni evrov. Za nakazili ni ekonomske logike. Tudi zato lahko Orban za vedno pričakuje Janševo zvestobo.

Ventilatorji – »posel SDS« (2020)

Tretja Janševa vlada je že takoj po izbruhu epidemije delala vse, da bi podjetje Geneplanet dobilo osem milijonov evrov vreden posel za dobavo ventilatorjev, neprimernih za zdravljenje obolelih za COVID-19. Plačilo predujma je takrat na zavodu za blagovne rezerve osebno urejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Po pričevanju žvižgača Ivana Galeta mu je Počivalšek dejal, da gre za »posel SDS«. Zadeva je trenutno v sodni preiskavi.

Prodaja Planet TV: Snežičeva sporočila in izginuli dokumenti (2020)

Med prejšnjo vlado je moral Telekom Slovenije tudi na hitro prodati drugo največjo komercialno televizijo Planet TV. Ta je v nenavadnih okoliščinah končala v rokah madžarskega oligarha iz kroga Viktorja Orbana. Kot razkrivajo SMS sporočila, je operacijo »reševanja« Planet TV osebno vodil Janša. Do prodajnega postopka je kritično tudi nedavno revizijsko poročilo Računskega sodišča.

Izčrpavanje Telekoma Slovenije za koristi Nova24TV (2020-2022)

V medijski sistem SDS se je stekal tudi denar državnih podjetij. Aprila 2020, takoj po tem, ko je Janša tretjič prevzel oblast, je Telekom Slovenije moral skleniti pogodbo z zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico in mu začel plačevati za predvajanje televizijskih programov. Za nekaj, kaj je bilo prej zanj brezplačno, je po novem dajal več kot milijon evrov letno, večina denarja pa je končala pri Nova24TV. Kot ugotavlja preiskovalna komisija državnega zbora, je bila pogodba škodljiva za Telekom.

Janševe golf počitnice z dobavitelji zdravstva (2021)

Leta 2021 smo razkrili fotografije, ki so dokazovale, da Janša že skoraj dve desetletji z največjimi dobavitelji slovenskega zdravstva dopustuje v mondenih letoviščih na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Tam je bil s poslovnežem Andrejem Marčičem, lastnikom IT podjetja Marand, enim od večjih dobaviteljev zdravstva, in vplivnim lobistom Božom Dimnikom. Njegova hči Diana Dimnik je obogatela z dobavo medicinske opreme in materiala slovenskim javnim zdravstvenim ustanovam.

necenzurirano.si

Slovenski Watergate: nezakonito brskanje za bančnimi računi (2021, 2022)

Nekdanji predsednik parlamenta Igor Zorčič, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, medijski mogotec Dragan Šolak, nekdanji direktor Pop TV Branko Čakarmiš, srbski opozicijski politik Dragan Djilas, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji necenzurirano.si ... To je le del več kot stotih ljudi, ki jim je urad za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga je vodil Janšev izbranec Damjan Žugelj, nezakonito brskal za bančnimi računi.

Lendavske Stožice: zemljo kupili od prijateljev (2021)

V Lendavi že od leta 2020 govorijo o večnamenski športni dvorani, za katero je lendavski župan Janez Magyar (SDS) ljudem obljubil, da bo »boljša od Stožic«. Nič ne kaže, da se bo gradnja začela kaj kmalu, a so na občini že porabili več kot 1,5 milijona evrov. Velik del tega, 581 tisoč evrov, je šlo za zemljišče, ki so ga kupili od podjetja FlawlessCode v lasti brata Tomaža Kokota, Janševega direktorja Pošte Slovenije. To ga je pred tem kupilo štirikrat ceneje. Za FlawlessCode je do leta 2022 delal tudi Pavel Rupar, ki zdaj v organizaciji SDS vodi shode upokojencev.

Youtube

Hišni svetovalec ministra Vizjaka (2021)

Eden od največjih zmagovalcev obdobja nekdanje vlade Janeza Janše je pravnik Senko Pličanič. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je vodil njegov prijatelj Andrej Vizjak (SDS), mu je namreč oddalo za več kot 600.000 evrov poslov. Dobival je naročila za pripravo zakonodaje in drugih predpisov. Še pred tem je ministrstvo ukinilo pravno službo in s tem Pličaniču na stežaj odprlo vrata. Ministrstvo je s Pličaničevim podjetjem sklenilo tudi pogodbo, ki mu bo v devetih letih prinesla 2,4 milijona evrov prihodkov.

Kako je član SDS brez kriterijev prišel na čelo Pošte Slovenije (2021)

Generalni direktor Pošte Slovenije, enega ključnih državnih podjetij, je v času prejšnje vlade postal Tomaž Kokot. Tja je prišel kot izbranec stranke SDS. Pri njegovem imenovanju so povozili vsa pravila korporativnega upravljanja in celo statut družbe, saj Kokot ni izpolnjeval pogojev za zasedbo položaja. Saga o njegovem imenovanju se je zato vlekla skoraj leto dni. Na koncu sta mu morala na pomoč priskočiti Janševa vlada, ki je zamenjala uporniške nadzornike, in odvetnik Franci Matoz.

Franci Matoz in posli z bioplinarnami (2021)

Franciju Matozu, ki je v času prejšnje vlade postal ena najvplivnejših oseb v državnem gospodarstvu, je država pomagala tudi pri njegovih zasebnih poslih. Gre za preprodajo največje slovenske bioplinarne v Vučji vasi v Pomurju, s katero je Matoz v nekaj mesecih ustvaril več kot dva milijona evrov dobička.

Ko terjatve HSE do BiH zadišijo Snežičevemu prijatelju (2021)

Več kot 700 milijonov evrov vreden sodni spor z Elektroprivredo republike srbske, ki ga je Holding Slovenske elektrarne (HSE) lani dobil, je že pred leti vzbudil tudi apetite ljudi, ki so imeli odlične zveze tako pri Janši kot v srbskem delu Bosne in Hercewgovine. Kot posrednik pri odkupu zahtevkov iz tožb se je tako na HSE pojavil bosanski poslovnež Stanislav Koljančić, ki je tesno povezan z Rokom Snežičem.

Prodaja Savinih hotelov Orbanovemu zetu (2022)

Madžari so imeli velike apetite tudi v slovenskem turizmu. Vlada Janeza Janše je imela ves čas pripravljen načrt, kako bi hotele na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah po nizki ceni pripeljala v roke svojih prijateljev na Madžarskem. Njihov kupec bi bila nepremičninska družba, za katero je stal Istvan Tiborcz, zet Viktorja Orbana. Njihovi načrti so na koncu propadli, delež v Savi pa je odkupila slovenska država.