Masih Enajatfard je Iranec. V Slovenijo, kjer že več kot desetletje živijo njegovi sorodniki, je prišel aprila 2021. Vpisal se je na magistrski študijski program trženje na ljubljanski ekonomski fakulteti in je tik pred zagovorom magistrskega dela. Tako kot vsak študent, ki se mora preživljati sam – še zlasti če študira izredno in za študij plačuje iz lastnega žepa –, si je na enem izmed študentskih servisov poiskal delo. Sprva je prek študentske napotnice kratek čas delal v kavarni, vendar je iskal zaposlitev, ki bi bila ustreznejša njegovi formalni izobrazbi. Masih je namreč diplomirani inženir. Tako je našel delo znotraj branže. Delodajalec, ki želi ostati neimenovan, je bil z njim zadovoljen in mu ponudil zaposlitev za nedoločen čas; za pomoč pri urejanju papirologije je delodajalec angažiral agencijo za zaposlovanje, podjetje Atama.
Nato pa se je zapletlo. Slovenska zakonodaja določa, da imajo tuji delavci enake pravice in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja kot domači delavci. Področje ureja zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Tuji delavci, ki prihajajo zunaj Evropske unije, za prebivanje in delo v Sloveniji potrebujejo enotno dovoljenje.
Upravna enota celo izdala napačno dokumentacijo!
Postopek za tujce, ki že imajo dovoljenje za začasno prebivanje – kot denimo tudi Masih, ki ima dovoljenje za prebivanje zaradi študija, ki velja do konca študijskega leta 2023/24 –, je nekoliko prilagojen. Ti tujci se lahko zaposlijo na podlagi informativnega lista, ki ga izda zavod za zaposlovanje. Pred izdajo mora delodajalec pri pristojnem uradu za delo razpisati prosto delovno mesto, da pri zavodu preverijo trg dela – to pomeni, da ugotovijo, ali v evidenci brezposelnih ni ustreznih kandidatov za zaposlitev. Če zavod ugotovi, da ustreznih kandidatov ni, o tem pisno obvestijo delodajalca, upravno enoto in inšpektorat. Na podlagi informativnega lista upravna enota izda novo kartico dovoljenja za prebivanje, na kateri je pripisana pravica dostopa na trg dela. A Masih te kartice po skoraj pol leta od posredovanja informativnega lista na Upravno enoto Ljubljana še ni prejel. Pač pa mu je ljubljanska upravna enota decembra izdala napačno dokumentacijo.
Masihov boj z birokracijo je potekal takole: Masih je v začetku septembra na Upravno enoto Ljubljana podal vlogo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi študija. Trinajstega septembra je zavod za zaposlovanje na Upravno enoto Ljubljana posredoval informativni list, ki je podlaga za izdajo novega dovoljenja za prebivanje z naslova zaposlitve. Sedemindvajsetega novembra 2023 so z ljubljanske upravne enote Masihu sporočili, da je dokumentacija urejena in da jo lahko prevzame na naročeni datum, 16. januarja 2024. Po posredovanju agencije za zaposlovanje, Atame, da bi Masih dokumentacijo, ki jo potrebuje za sklenitev pogodbe z delodajalcem, vseeno dobil prej, so na upravni enoti naročeni datum premaknili na zgodnejši termin, 27. december. Ko se je Masih tega dne zglasil na upravni enoti, da bi prevzel dokumentacijo, je ugotovil, da so mu na upravni enoti izdali napačno dovoljenje. Upravna enota Ljubljana je Masihu izdala dovoljenje za prebivanje zaradi študija, in ne dovoljenja za prebivanja zaradi zaposlitve. Po prejemu napačnega dovoljenja so pri agenciji Atama ponovno poskušali stopiti v stik z ljubljansko upravno enoto, da bi izdala potrebno dovoljenje. Kot nam je zatrdila Tanja Šket, direktorica agencije, so na upravni enoti povedali le, da zadeva »visi v zraku«. Odgovora na elektronsko pošto z dne 22. januarja do danes niso prejeli.
»Zaposleni na oddelku za tujce včasih ne želijo komunicirati v angleščini«
Ker do današnjega dneva Masih nima ustreznega dovoljenja za to, da bi se zaposlil, pri delodajalcu dela prek študentske napotnice. »Kot tujec, ki se poskuša ustaliti v novi državi, sem se srečeval s številnimi izzivi, kot so spoznavanje jezika, kulture in družbenega sistema. Sprva ni bilo preprosto in zapleti z dovoljenji so vsekakor dodaten povzročitelj stresa,« je povedal Masih in dodal, da je imel srečo. Še pred prihodom v Slovenijo je imel tu sorodnike, kmalu si je našel nove prijatelje, ki so mu pomagali z nasveti in prevodi. »Zavedam se, da marsikateri tujec tega privilegija nima. Večkrat so mi pri klicanju na upravno enoto, da bi ugotovil, kaj se dogaja z mojo vlogo, s prevodi na pomoč priskočili slovenski kolegi. Čeprav je na upravni enoti oddelek za tujce, tamkajšnji zaposleni včasih ne želijo komunicirati v angleščini.«
Upravno enoto Ljubljana smo seznanili z Masihovim primerom in prosili za njihov odziv, a ga še nismo prejeli. So pa na ljubljanski upravni enoti na naše vprašanje, koliko v povprečju trajajo postopki dovoljenj za začasno in stalno prebivanje tujcev v Sloveniji, odgovorili, da je čas reševanja izdaje dovoljenj odvisen od vrste postopka, (ne)popolnosti oddane vloge in odzivnosti stranke: »Zato težko podajamo oceno o povprečnem trajanju reševanja izdaje dovoljenj.« Dodali so, da do zamud pri izdaji dovoljenj za prebivanje prihaja zaradi izjemno velikega števila zadev in kadrovske podhranjenosti. Od 1. januarja do 30. oktobra lani so na Upravni enoti Ljubljana prejeli 22 tisoč vlog za začasno in stalno prebivanje tujcev v Sloveniji, iz prejšnjih let pa je nerešenih še 18 tisoč vlog. Lani so jih na ljubljanski upravni enoti rešili približno 20 tisoč. Statistike o napačno izdanih dovoljenjih, kot je bilo v Masihovem primeru, ne vodijo.
Na Oddelkih za tujce je za nedoločen čas zaposlenih 33 javnih uslužbencev, eden pa je z naslova povečanega obsega dela zaposlen do 3. aprila. Na Oddelku za evidence tujcev, kjer poslujejo na okencih, je za nedoločen čas zaposlenih 13 ljudi, še dva pa za določen čas. Na ljubljanski upravni enoti zato opozarjajo, da se s kadrovskim primanjkljajem srečujejo na vseh oddelkih, predvsem na oddelku za tujce. Na očitke o neodzivnosti – da zaposleni ne odgovarjajo na telefonske klice in elektronska sporočila – so zapisali: »Uradniki oddelkov za tujce so dosegljivi strankam po telefonu v času uradnih ur, ki so objavljene tudi na naši spletni strani. Ves dan imamo na telefonski številki dosegljive tudi dve osebi za splošne informacije ter svetovalko za pomoč strankam tako po telefonu kot tudi osebno v čakalnici Oddelka za evidence tujcev. Prav tako se trudimo ažurno odgovarjati na elektronska sporočila, ki pa so zaradi prevelikega pripada zadev na UE Ljubljana evidentirana z zamudo. Odgovore na vprašanja strank s področja tujcev, tako po telefonu kot tudi v elektronski obliki, podajamo tudi v Službi za pomoč strankam in odnose z javnostmi.«
V Sindikatu državnih organov Slovenije sicer že dlje časa apelirajo na odločevalce, da zagotovijo zadostno število kadra in materialna sredstva za delovanje državnih organov, med katere spadajo tudi upravne enote. V dopisu, ki ga je sindikat posredoval ministrstvu za javno upravo, pa tudi kabinetu predsednika vlade, je predsednik Frančišek Verk zapisal: »V Sindikatu državnih organov Slovenije smo seznanjeni z informacijo, da Vlada RS nasprotuje reševanju materialne in kadrovske krize upravnih enot (UE) skozi vladni projekt, ki bi vsaj malo umilil naravnost ponižujoče stanje plač uslužbencev upravnih enot na vseh ravneh UE, kar pomeni, da volja predstavnikov 41 UE za pogajanja ni bila sprejeta, zato utegne kaj kmalu priti do odločitev, ko bodo stavkovni odbori upravnih enot ponovno napovedali stavko, nekateri pa so že odločeni, da bodo stavkali do izpolnitev stavkovnih zahtev. Bojim se, da na ministrstvu za javno upravo in Vladi RS nihče noče razumeti ali pa celo ne razume, da ga ni prostovoljca, ki bi ob vseh enormnih obremenitvah z deset tisoči upravnih postopkov na zahtevo tujcev prišel delat na UE, kjer bi podpisal pogodbo o zaposlitvi za plačo, ki je pod minimalno plačo. Ni pa ga tudi kandidata za svetovalca z univerzitetno izobrazbo, ki bi prišel reševat zahtevne upravne postopke za 1400 evrov bruto oziroma za 80 do 100 evrov višjo plačo od plače čistilke. Z vsem spoštovanjem do dela čistilk, ki so tiste, ki za nami pospravijo in počistijo prav vse, kar pustimo za seboj.«
Prednostna obravnava vlog samo za tuje delavce na drugem tiru!
Masihov primer še zdaleč ni osamljen. A zdi se, da vlada anomalije na področju zaposlovanja tujih delavcev rešuje povsem parcialno. Tako je januarja sprejela sklep, da se vloge za izdajo in podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujcem, ki se zaposlijo pri gradnji drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, obravnavajo prednostno. V turškem podjetju Yapi Merkezi, ki gradi drugi tir, so namreč opozarjali, da pri izdaji dovoljenj prihaja do zamud in da zato dela v pogodbenih rokih ne bodo uspeli izvesti. Do vladne odločitve so kritični v Delavski svetovalnici, pri kateri so že večkrat opozorili, da prihaja do kršitev pravic delavcev turških izvajalcev del pri projektu drugi tir: delavci naj bi opravljali veliko več nadur, kot je dovoljeno, naj ne bi imeli plačanih socialnih prispevkov, nezgode pri delu pa naj ne bi bile ustrezno prijavljene. Tudi zato bo v četrtek, 15. februarja, na delovnih mestih in gradbiščih drugega tira v vseh izmenah potekala stavka. Stavkovne zahteve, med katerimi so plačilo vseh nadur in dvig osnovnih plač za 30 odstotkov, so sprejeli izvršni odbori sindikatov v Sloveniji registriranih družb Yapi Merkezi, YM Construction, Yorpol in Türkcan.
