Odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je na današnjem izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v sodelovanju z glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučil s strani ministrstva za zdravje naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasij zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev. Sestanka se je udeležila velika večina strokovnih direktorjev splošnih bolnišnic in kliničnih centrov.
Strokovni direktorji po besedah Kersniča ugotavljajo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovedanih pogojih dela. Zato so ministrstvo prosili za navodila, kako nadomestiti izpadle programe, saj je glede na obstoječe kadre ob prenehanju kršitev zakonskih omejitev o delovnih obveznostih nemogoče načrtovati varne rešitve za prebivalce. "Zato je nujno, da se odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vloži vse napore v končanje stavke," je poudaril.
Odvisni od pogodbenih specialistov
Opozoril je, da so tako rekoč vse bolnišnice "življenjsko odvisne" od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom preko 40 ur na teden omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo v lastni bolnišnici, je zatrdil Kersnič.
Domino efekt?
Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno delo zdravnikov je ogroženo nujno zdravstveno varstvo, saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo, je opozoril. Vsa nenujna dejavnost se bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala, saj se bodo zdravniki preusmerjali v zagotavljanje nujnega zdravstvenega varstva. Posledično to lahko pomeni premik pacientov tako v urgentne službe kot v oba klinična centra, ki nista v tolikšni meri odvisna od zunanjih zdravnikov. "Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice," je poudaril Kersnič. Dodatno zaskrbljenost po njegovih besedah povzroča možnost, da po zaključku stavke veliko zdravnikov ne bo želelo ponovno podati soglasja za več kot 48 ur na teden oziroma za neprekinjeno delo več 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev, je zatrdil. Število umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo se sicer, tako Kersnič, spreminja. Prihajajo dodatni preklici kot tudi posamezni umiki preklicev. Ugotavlja se, da so zdravniki v več zavodih opravljali prekomerno delo brez podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo, ki presega 48 ur, je še pojasnil.
Z ministrstva za zdravje so 9. februarja sporočili, da je po njihovih podatkih v bolnišnicah soglasja za nadurno delo skupaj umaknilo približno 33 odstotkov, v zdravstvenih domovih pa okoli 17 odstotkov zdravnikov. Preklici v veljavo večinoma stopijo v začetku marca. V Fidesu pa zatrjujejo, da je delež preklicev soglasij bližje 50 odstotkom.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesla napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo.
