Najmlajši lokal na Glavnem trgu, Vinarna Rotovž, je tako odprt le še ob petkih in sobotah med 19. in 24. uro. Vse preostale dni v tednu je zaprt. Tudi priljubljeni bar pod arkadami je že nekaj tednov zaprt. Božidar Zajc iz Vinarne Rotovž – ta deluje od decembra 2022 – jasno pove, da bi vinarna delovala več dni v tednu, če bi bila obiskanost Glavnega trga vse leto bolj enakomerna in stabilna. Pa ni. Spomladi in poleti je spodbudna, ob lepem vremenu je tam nemalo Novomeščanov in obiskovalcev od drugod, tudi tujcev, ki posedajo po terasah. A že ob kislem vremenu je obisk zelo slab.
"Sprehod po Glavnem trgu januarja žal razkrije, da smo Novomeščani v veliki meri izgubili stik s središčem svojega mesta. Če ne upoštevamo nekaj sončnih in toplih koncev tedna in tistih dni, ko so na trgu prireditve – predvsem v drugi polovici decembra –, to sameva od oktobra pa vse do prvih toplih dni aprila. V tem času je obisk čez dan zanemarljiv. Ko pa se zmrači, na Glavnem trgu razen kakšnega sprehajalca psov ne srečaš več žive duše. Občutek dobiš, da je danes Glavni trg zgolj drago tlakovano sprehajališče, ki je prazno več kot polovico leta," meni Zajc.
Prepričan je, da je vinarna pravzaprav ena od svetlih točk ponudbe Glavnega trga. "Zamišljena je kot tematski bar, v katerem se v toplo prijetnem domačem okolju srečujejo ljubitelji vina. Zasnovana je kot lokal za druženje po koncu delovnega časa in še posebej ob koncu tedna, in to se je od odprtja naprej potrdilo. Ker je bil obisk med tednom nezadovoljiv, smo se s podaljšanjem odprtja do polnoči ob petkih in sobotah prilagodili željam gostov in ekonomski stvarnosti. Vinarna je verjetno trenutno edini lokal, ki je zvečer odprt, živahen in ponavadi zelo dobro obiskan," pove Božidar Zajc.
Prepričan je, da trgu manjka širši splet vsebin, ki bi Novomeščane in druge vabile vse dni v letu in vsakem vremenu. "Že pred obnovo, še posebej pa po obnovi, je trg beležil upad trgovinske in storitvene dejavnosti. Zdaj je jasno, da je izgubil vlogo nekdaj osrednjega prostora družabnega življenja. Zmogljivosti gostinskih lokalov so v dejanskem stanju zadovoljive, saj se tudi v toplih pomladanskih dneh vedno najde prosta miza na terasah. Žal pa je to le terasno gostinstvo. Manjka tematskih lokalov, glasbenih lokalov, klubov, ki bi na trg prinesli življenje zvečer in ne bi bili odvisni od muhavosti vremena. Če bi Novomeščani na Glavnem trgu našli celostno ponudbo za zadovoljitev osnovnih nakupovalnih potreb – živilske trgovine, drogerije, mesnice, pekarne – in imeli možnost kupiti kakovostna oblačila in obutev, bi se Glavni trg s svojo dušo, zgodovino in arhitekturo tudi vsebinsko resneje postavil ob bok klimatiziranim trgovskim središčem, ki imajo zdaj daleč bogatejšo ponudbo, boljši dostop in brezplačna pokrita parkirišča," meni Zajc.
Poudari, da je utopično pričakovati, da bodo peščica obstoječih trgovskih, storitvenih in gostinskih ponudnikov, ki so še ostali na Glavnem trgu, ter morebitni dolgo pričakovani novi vlagatelji, ki jih kar ni in ni, samoiniciativno dolgoročno vlagali lastna sredstva v doseganje širšega družbenega cilja – obuditev Glavnega trga.
Spodbuditi vlagatelje
"To je cilj in naloga širše javnosti, saj lahko le Novomeščani obrnemo ta negativni trend. Prek svoje občine moramo odločno podpreti oživitev Glavnega trga, ki mora vse dni v letu ponujati razloge za obisk. Na začetku je treba ustvariti razmere, da bomo sploh obdržali sedanje ponudnike – znižanje najemnin, brezplačna parkirišča ... –, in hkrati novim vlagateljem ponuditi razloge za naložbe: obdavčitev praznih prostorov na trgu in posledično padec najemnin, subvencioniranje najemnin, ne zaračunavati najemnine za terase v hladnih mesecih in podobno. Vzporedno je treba poskrbeti za redne in stalne programske prireditvene vsebine ter spodbuditi raznovrstnost trgovske, storitvene, obrtniške, gostinske, kulturne, športne in druge ponudbe. To je resen, kompleksen in dolgoročen projekt, ki zahteva več, kot mu je namenjeno danes," poudarja Zajc.
Da bodo gostinci bolj zadovoljni, ko bo mesto še bolj zaživelo in bo več razlogov za obisk Glavnega trga, meni tudi Primož Polak, lastnik lokala Pri vodnjaku. Že 16 let je gostinec v dolenjski prestolnici, zato lahko primerja stanje nekoč in danes. Odkrito pove, da je bilo včasih več prometa, saj je bilo v središču več trgovin in drugega, velika napaka se mu zdi, da v mestu denimo niso obdržali blagovnice Müller. Tudi zaprtje prometa vpliva na obisk, saj avtomobil določa naše navade, in če ni parkirišč blizu, se marsikdo na pijačo raje odpravi drugam, na primer v Supernovo oziroma Qlandio, kot ji še vedno rečejo. "Med tednom je najslabši obisk, zlasti v zimskem času, izjema je seveda december z novoletnim dogajanjem. Boljše je ob koncu tedna, ko denimo deluje v mestu tržnica ali se kaj dogaja, takrat se pri nas ustavijo vikend sprehajalci, turisti ... Seveda vsi komaj čakamo poletje, ko bo dogajanje pestrejše in mesto živahnejše, bi pa to moralo biti vse leto," pove in upa, da bodo k boljšemu obisku gostincev pripomogli tudi novi stanovalci v mestu, ki prihajajo z obnovo večstanovanjskih hiš in načrtovanimi novogradnjami.
Qlandia prevzela vlogo Glavnega trga
Da je treba v mestu poskrbeti za še več prireditev vse leto, meni tudi podjetnik Matjaž Smodiš, lastnik in direktor Kralja Matjaža, ki se je odločil za vlaganje v staro mestno jedro. Na Glavnem trgu je navzoč od leta 2018, najprej s pivnico Kralj Matjaž, nato pa še s kavarno nad njo. "V petih letih smo zrasli in smo prepoznani kot kakovostna blagovna znamka, z dobro ponudbo, k nam prihajajo tudi tuji gostje," pove Smodiš in omeni, da je bilo v covidnem času za gostince res porazno in je bilo po epidemiji treba začeti dobesedno od začetka. V njihovo kavarno, v kateri ponujajo tudi pice in drugo hrano, hodijo v glavnem Novomeščani, ki poznajo ponudbo, pa tudi tujci, gostje bližnjega hotela in drugi. Pivnica pod kavarno je odprta le ob koncih tedna.
"Je pa žalosten pogled na Glavni trg in mnoge prazne poslovne prostore. Malo je junakov, ki so pripravljeni tu vlagati v neko naložbo in potem vztrajati. Mestna občina bi se morala še bolj potruditi za pestro dogajanje, saj to pomeni obisk in promet za gostince, sicer bo Glavni trg res postal le pešcona. Težava so tudi parkirišča. Tudi zato je denimo postala privlačna Qlandia, ki je pravzaprav prevzela nekdanjo vlogo Glavnega trga," pove Smodiš. Tudi v Qlandii ima picerijo, zato lahko iz prve roke pove, da je tam obisk odličen, zlasti v deževnem vremenu.
Na Mestni občini Novo mesto na Glavni trg gledajo z več optimizma: "Po prenovi je Glavni trg zaživel predvsem s številnimi vsebinsko raznovrstnimi dogodki, pred kratkim končan Advent je v mestno jedro privabil več kot 50 tisoč obiskovalcev. Spodbudne so tudi številne naložbe v nove stanovanjske projekte, okrepila se je gostinska ponudba, nekoliko počasnejši je postopek v storitvenem oziroma trgovskem vidiku, kjer v prihodnje tudi pričakujemo pozitivne premike."