So prekrški, ki so skoraj »razumljivi«, in na drugi strani prekrški, ki so res posledica nespameti, poleg tega pa nevarni. Mednje spada uporaba mobilnega telefona ali tako imenovanega infotainment sistema, denimo nastavljanje določenih parametrov na osrednjem zaslonu med vožnjo. Avtomobilska industrija ponuja bogat nabor različnih povezljivih sistemov v avtomobilih, ki omogočajo prostoročno uporabo telefonov. A žal premnogi vozniki tega še vedno ne uporabljajo. Kot posebno kritično strokovnjaki ocenjujejo pogosto uporabo telefonov med vožnjo za pregledovanje družbenih omrežij.
Kdo sploh vozi avtomobil?
Ob vse več funkcijah, ki se selijo v številne podmenije v osrednjem elektronskem sistemu, in ko oblikovalci ukinjajo klasične gumbe in stikala za upravljanje, se lahko vprašamo, kdo potem sploh vozi avtomobil ... Zagotovo ne voznik sam; lahko bi rekli, da njegove oči sicer vidijo, možgani pa ne zaznavajo. Še bolj nevarno kot pogovori med vožnjo je pisanje kratkih sporočil ali celo brskanje po internetu in družbenih omrežjih, in če je klasičnih pogovorov brez uporabe prostoročnih sistemov v osnovi vse manj, je žal vse več tipkanja in brskanja po telefonih. Po raziskavah naj bi pogovor v avtomobilu v povprečju trajal okoli pet minut, pisanje ali pregledovanje sporočil povprečnemu vozniku vzame tri minute, za pregled družbenih omrežij pa vozniki porabijo štiri minute.
Niso krivi le mobilniki
»Čeprav je po zakonu dovoljeno, strokovnjaki odsvetujejo tudi prostoročno telefoniranje, saj prav tako odvrača pozornost voznikov,« pravijo na Agenciji za varnost prometa (AVP) in dodajajo, da je po zadnjih raziskavah uporabe telefona v prometu vse več tudi med vožnjo s prevoznimi sredstvi, kot so e-skiroji in kolesa, kar je še bolj nevarno. Sicer med kršitelji že vrsto let prevladujejo vozniki osebnih vozil, teh je bilo po zadnji raziskavi skoraj dve tretjini, sledijo vozniki tovornih vozil, ki jih je za slabo četrtino (24 odstotkov), in kolesarji (3,5 odstotka), kjer so ugotovili za tretjino več prekrškov kot še v letu 2021. Vse več je kršitev pri voznikih e-skirojev, teh je bilo samo v letu 2022 35, medtem ko so jih leto prej našteli le devet. AVP in policija opozarjata, da je vse preveč tudi prizorov, ko pešec s pogledom, usmerjenim v mobilni telefon, stopi na prehod za pešce ali kolesarsko stezo, ne da bi preveril, ali je dovolj varno. Pravočasnost in ustreznost reakcij pešca sta zaradi uporabe mobilnega telefona in pregledovanja družbenih omrežij do 60 odstotkov manjši.
Vožnja z zaprtimi očmi
Po raziskavi AVP kar 40 odstotkov anketiranih priznava, da med vožnjo uporabljajo mobilni telefon brez prostoročnega sistema. Kaj to pomeni v vsakdanjem prometu? Če voznik denimo na cesto ne gleda pet sekund, velja poudariti, da je medtem pri hitrosti 60 km/h prevozil razdaljo več kot 83 metrov, pri hitrosti 130 km/pa več kot 180 metrov. Tveganje je torej podobno, kot če bi vozil z zaprtimi očmi.
Zato seveda sodobna tehnologija poskuša narediti tudi ta opravila čim varnejša; za pogovarjanje po telefonu med vožnjo imajo danes tako rekoč vsi normalno opremljeni avtomobili že možnost povezave telefona z osrednjim infotainment sistemom. »Funkcijo prostoročnega telefoniranja danes ponuja večina novih avtomobilov na trgu, na voljo so tudi naprave za naknadno vgradnjo. Žal pogled v avtomobile na naših cestah razkriva, da veliko voznikov takih sistemov ne zna ali noče uporabljati,« vedo povedati strokovnjaki.
Kaj pravi statistika
Sodeč po statističnih podatkih, se vozniki pri nas začenjajo zavedati nevarnosti, a že pogled v sosednji avtomobil, medtem ko se vozimo po cesti, nam lahko da povsem drugačen vtis. Voznik ali voznica, ki vozi prepočasi, menja pasove brez utripalk, ali pa ne speljuje dovolj hitro pri zeleni luči, ker je očitno prezaposlen s telefoniranjem ali brskanjem po spletu. Kakorkoli, lani je policija s telefonom v rokah zalotila 24.803 voznike, kar je manj kot leto prej, samo letošnjega januarja pa je obravnavala 2802 kršitvi. Še januarja 2023 jih je bilo 3411.
