Lendavska družba Geoenergo, ki je v polovični lasti Petrola in Nafte Lendava, je po sklepu murskosoboškega okrožnega sodišča pristala v stečajnem postopku. Geoenergo je imetnik koncesije za črpanje zemeljskega plina na Petišovskem polju, pri čemer pri poslu na podlagi tako imenovane pogodbe Joint Venture sodeluje z britansko družbo Ascent Resources. V zadnjem obdobju je med poslovnima partnerjema prihajalo do več sporov glede delitve prihodkov in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, znano je tudi, da Britanci in njihovo slovensko hčerinsko podjetje Ascent Slovenija državi očitajo kršitev investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini.
Britanci se čutijo opeharjene
Spor izvira iz leta 2019, ko je agencija za okolje naložila Britancem izvedbo presoje vplivov na okolje za črpanje zemeljskega plina s tako imenovano stimulacijo vrtin, nato pa je maja 2022 začela veljati še novela zakona o rudarstvu, ki je ob razburjenju laične javnosti na valovih populizma uvedla popolno prepoved tovrstnega hidravličnega lomljenja oziroma tako imenovanega frackinga. Britanci so poslovno škodo ocenili na več kot 650 milijonov evrov, sprožen je bil arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu.
Poslovanje ni vzdržno
Predlog za začetek stečajnega postopka so vložili v Geoenergu, pri čemer so v družbi Ascent Slovenija poskušali preprečiti uvedbo postopka. Trdili so, da Geoenergo ni insolventen in da je predlog za stečaj vložil zgolj z namenom oškodovanja upnika – njih. Murskosoboško sodišče je njihovo vlogo zavrnilo z obrazložitvijo, da domneve insolventnosti ne more izpodbijati upnik, saj za takšno ravnanje tudi nima pravnega interesa. Če dolžnik namreč ni insolventen, se bo upnik lahko v stečajnem postopku, ki se je začel na dolžnikov predlog na podlagi domneve insolventnosti, v celoti poplačal. V družbi Geoenergo so obrazložili, da so stečaj predlagali zaradi upada načrpanih količin zemeljskega plina ob ocenjenih visokih stroških sanacije pridobivalnega polja. Pod pritiskom visokih stroškov so tako ocenili, da njihovo poslovanje ni vzdržno, in kot razlog navedli še nepričakovano odločbo arbitražnega tribunala pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ugotavlja pravni temelj za denarne zahtevke Ascenta proti Geoenergu. Ta odločba pomeni, da bo moral Geoenergo Ascentu plačati znesek, ki presega njegove finančne zmožnosti, zato so oba družbenika pozvali k dokapitalizaciji, za katero pa se, kot so poudarili v lendavski družbi, nista odločila.
Kazenski postopki zoper nekdanje vodstvo
Geoenergo je leta 2022 ustvaril dobrih 5,8 milijona evrov prihodkov in poslovno leto končal z izgubo v višini 302 tisoč evrov. V Ascentu so napovedali, da se bodo sicer ponovno pritožili, a hkrati prijavili terjatev do Geoenerga. Ravno tako bodo nadaljevali civilne in kazenske postopke proti nekdanjemu vodstvu in deležnikom lendavske družbe. Za stečajno upraviteljico je murskosoboško okrožno sodišče imenovalo Tanjo Praprotnik, upnikom pa dalo čas za prijavo terjatev do 19. aprila. V Geoenergu, ki bi mu koncesija za črpanje plina na Petišovskem polju potekla konec lanskega novembra, so sicer izkoristili možnost po lani sprejetem interventnem zakonu ter decembra z ministrstvom za naravne vire in prostor podpisali pogodbo o podaljšanju rudarske pravice, torej koncesije, do 28. maja leta 2026.
