V času krize ali izobilja se vedno znova pojavljajo manjše tatvine, ko si nepridipravi poskušajo »popestriti« dan ali privarčevati kar nekaj evrov. Tatvin v trgovinah ni tako malo, najhuje pa je, da jo tatovi pogosto odnesejo nekaznovani.
Glede na podatke policije se je število manjših tatvin pri nas nekako ustalilo pri okoli 1500 pri policiji prijavljenih dejanj. Policija namreč obravnava tatvine v trgovinah kot kaznivo dejanje tatvine in se zato odzove na vsako prijavo, saj gre v navedenih primerih za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
Kazenski zakonik majhno tatvino definira kot tisto, pri kateri je vrednost odtujenega blaga ali nastala škoda v višini do 500 evrov. Za tatvine majhne vrednosti je predpisano, da mora oškodovanec podati predlog za pregon. Veliko tatvin ostane tudi neprijavljenih ali jih prijavijo, ko je bila tatvina že izvršena.
Številka ena so bencinske črpalke
Najpogosteje so tarče manjših tatvin živilske in kozmetične trgovine, najbolj pa so na udaru, tako pravi statistika, bencinski servisi. Tatvine v trgovinah z oblačili so redkejše kot v prehrambnih, kozmetičnih trgovinah in bencinskih servisih. »Storilci uporabljajo posebno prirejene vrečke z več predali, prirejena oblačila za skrivanje predmetov, zaznali smo tudi uporabo posebnih vrečk in torbic, ki onemogočijo magnetno zaščito in elektronska varovala na artiklih,« opažajo na policiji.
Tatvine v trgovinah so stalnica vse leto, nekaj več jih je v obdobju pred novim letom in večjimi prazniki. V preteklosti so policisti občasno zaznali tudi organizirane skupine storilcev kaznivih dejanj tatvin v trgovinah, v večini primerov pa je šlo za državljane vzhodnoevropskih držav.
Več moških, a starejše ženske
Pri starostni strukturi malih tatov prednjačijo moški v starosti od 34 do 44 let, zelo veliko je tudi tistih, ki so starejši od 64 let. Pri ženskah, ki jih je za polovico manj kot moških, pa so najbolj »aktivne« tatice, starejše od 64 let. Žal statistika navaja, da jih je pri moških in ženskah tudi veliko v starosti od 14 do 16 let. Leta 2023 je bilo sicer več ujetih posameznikov kot leto pred tem, za okoli sto, le pri ženskah je bilo število tatic bolj ali manj nespremenjeno.
Najraje sežejo po konzervah
Pri trgovcu Tuš so povedali, da se po njihovih opažanjih obseg kraj običajno poveča v slabših gospodarskih razmerah. »V zadnjem času smo več kraj beležili predvsem pri izdelkih, kot so ribje konzerve, paštete, kava in suhomesnati izdelki. Zaposleni v trgovinah imajo navodila, naj se ne izpostavljajo pri preprečevanju kraj, saj je njihova varnost na prvem mestu,« pravijo v Tušu.
V podjetju Hofer poudarjajo, da je za njih izredno pomembno, da se kupci v trgovinah počutijo dobro, da pa so tatovi aktivni tudi pri njih. »Skladno s predpisi smo primorani vsako tatvino prijaviti pristojnim organom. Najeto imamo varnostno službo, ki je prisotna v številnih trgovinah, opremljena je tudi z varnostnimi kamerami, na vhodih in izhodih trgovin so nameščeni senzorji, na nekaterih izdelkih pa varovala. Letno zabeležimo tatvine najrazličnejših predmetov, med katerimi so najpogostejša oblačila, suhomesnati izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika. Točnega podatka in primerov zaradi občutljivosti informacij žal ne moremo podati.«
V Lidlu pravijo, da na leto zaznajo nekaj sto primerov tatvin predmetov manjše vrednosti. Tudi pri njih gre največkrat za prehrambne izdelke. Imajo sicer fizična varovala za izbrane izdelke, kot so alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola. »Vseh varoval vam ne moremo razkriti, zaposlene pa redno izobražujemo, kako ravnati v primeru tatvin in drugih izrednih situacijah. Dodatno si pomagamo z varnostnimi službami in varnostnimi kamerami, slednje v skladu z upoštevanjem varstva osebnih podatkov. Vsako tatvino vzamemo skrajno resno in vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji, s katero uspešno sodelujemo. Podatkov glede profila tatov in razlogov za kraje ne moremo komentirati, saj se s tem ukvarjajo pristojni organi.«
