Kot je sporočil vladni urad za komuniciranje, je cilj zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso in s toplotnimi črpalkami povečati delež obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb in povečati njihovo učinkovitost. S tem se sledi tudi cilju izboljševanja kakovosti zraka, kjer je ta slaba, oz. ohranjanja kakovosti zraka tam, kjer je dobra.
"S tem ukrepom naslavljamo izboljšanje kakovosti zraka, ki je eden glavnih okoljskih vplivov z učinkom na zdravje ljudi, za občutljive skupine prebivalcev pa je ob njihovi dolgotrajni izpostavljenosti zraku s slabo kakovostjo lahko tudi eden od vzrokov za njihovo zgodnejšo smrt," so navedli.
Projekt se financira iz sklada za podnebne spremembe, dodatna sredstva bodo na voljo prek razpisa Eko sklada, ki bo odprt še do konca leta 2026, je minuli teden sporočilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Lani je bilo za ta razpis na voljo 32,5 milijona evrov in vsa sredstva so bila porabljena, je navedlo ministrstvo in napovedalo, da bodo, če bo treba, za ta ukrep namenili še več sredstev.
Zamenjava zastarelih kurilnih naprav z novimi je po besedah premierja Roberta Goloba za izboljšanje kakovosti zraka mnogo pomembnejša kot denimo prepoved vgradnje kurilnih naprav na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novogradnjah v strnjenih naseljih, ki jo predvideva predlog novega energetskega zakona in je dvignila veliko prahu, med drugim v opozicijski NSi.
Na lesno biomaso se namreč ogreva 430.000 gospodinjstev, novogradenj s tem virom ogrevanja pa je letno, kot je danes po srečanju o jedrski energiji povedal premier Robert Golob, le okoli 150. Vlada se je tako odločila, da bo iz zakonskega predloga, prvo obravnavo katerega bo DZ opravil v sredo, umaknila predvideno omejitev glede lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja za novogradnje v strnjenih naseljih. Glede obstoječih kurilnih naprav predlog zakona ne predvideva nobenih sprememb.
