Pri analizi podjetij in njihovih poslovnih rezultatov smo sodelovali s podjetjem Prva bonitetna agencija, ki upravlja portal EBONITETE.SI in velja za vodilno podjetje pri izdelavi bonitetnih ocen. Z direktorico Dragico Razboršek smo se pogovarjali o tem, kaj nam bonitetna ocena pove o podjetju ter zakaj je pomembna za bolj varno in uspešno poslovanje.
Zakaj mora podjetnika zanimati bonitetna ocena lastnega podjetja?
Bonitetna ocena predstavlja enega ključnih parametrov identifikacije posameznega subjekta v gospodarskem prostoru. Verodostojna bonitetna ocena namreč predstavlja svojevrstno spričevalo neodvisne bonitetne hiše o finančnem položaju subjekta oziroma stopnji tveganja, ki je prisotna pri bodočem poslovanju z ocenjenim subjektom. Bonitetna ocena lastnega podjetja je torej zrcalo, ki odraža sliko našega podjetja, kot jo, skozi isto bonitetno oceno, vidijo naši poslovni partnerji. Tako nam bonitetna ocena lastnega podjetja podaja podlago za objektivno presojo položaja našega podjetja v relaciji do drugih subjektov v našem gospodarskem okolju. Dobra bonitetna ocena utemelji naše zavedanje o tem, da je naše podjetje finančno zanesljiv gospodarski subjekt, pri katerem lahko njegovi poslovni partnerji in banke z visoko stopnjo verjetnosti predpostavljajo, da gre za zanesljivega partnerja, bodisi kot kupca, dobavitelja ali posojilojemalca.
Kako lahko oceno izboljša?
Bonitetna ocena je rezultat presoje vrste finančnih in nefinančnih parametrov, ki so vsi posledica opravljanja gospodarske dejavnosti, to je poslovanja podjetja. Izboljšanje bonitetne ocene je torej v osnovi mogoče le z izboljšanjem poslovanja. K izboljšanju bonitetne ocene vodita predvsem težnja k primerno visoki stopnji financiranja poslovanja z lastnim kapitalom, kar je pogojeno z dobičkonosnim poslovanjem, in zagotavljanje primernega pokritja tekočih obveznosti s kratkoročnimi sredstvi, kar predstavlja temelj likvidnega poslovanja podjetja.
Zakaj podjetnikom koristi vpogled v bonitetno oceno poslovnih partnerjev in potencialnih partnerjev?
Realnost poslovanja je takšna, da je vsak udeleženec na trgu izpostavljen določenim tveganjem. Obstoj tveganja neplačila pri poslovanju s kupci je gotovo dejstvo. Ni se mu mogoče v celoti izogniti, je pa mogoče s svojimi dejanji to tveganje omejiti. Vsako podjetje, ki se teh tveganj zaveda, se praviloma odloči za bonitetno presojo svojih obstoječih in predvsem potencialnih poslovnih partnerjev. Na podlagi bonitetne ocene naš uporabnik pridobi predstavo o finančni zanesljivosti svojega obstoječega ali potencialnega poslovnega partnerja in se pri tem lahko zanese na strokovno ozadje podane bonitetne ocene, svoje kadrovske in časovne kapacitete pa usmeri k opravljanju svojega osnovnega posla.
Izkušnje v zadnjih letih prav tako kažejo, da pozornosti glede finančnega stanja ne gre usmerjati le v portfelj naših kupcev, temveč je najmanj toliko pomembna tudi finančna zanesljivost naših dobaviteljev. V pričujočih nepredvidljivih ekonomskih razmerah je ključnega pomena ohranitev zanesljivega neprekinjenega toka dobav, s katerimi je pogojena naša prodaja. Iz tega razloga je izrednega pomena za podjetje finančna zanesljivost njegovih dobaviteljev. Pravočasna informacija o boniteti dobavitelja utegne bistveno prispevati k pravočasnemu ukrepanju bodisi v obliki spremenjenega financiranja dobav ali pa v končni fazi v pravočasnem iskanju alternativnih dobavnih poti.
Skratka. Pridobitev kakovostne presoje finančnega položaja podjetja oziroma vpogled v njegovo bonitetno oceno je zelo priporočljiv vedno, kadar nismo z visoko gotovostjo prepričani o finančni sposobnosti in zanesljivosti podjetja.
Kakšno metodologijo uporablja vaše podjetje?
Po naši metodologiji je bonitetna ocena sinteza »statične ocene«, »dinamične ocene« ter ustrezno ovrednotenega morebitnega nastopa določenih dejstev, ki posredno ali neposredno vplivajo ali kažejo na finančni položaj subjekta.
»Statična ocena« temelji na javno objavljenih računovodskih izkazih ocenjevanega subjekta. Iz predloženih finančnih podatkov se izračuna nabor izbranih finančnih kazalnikov, ki se primerjajo s povprečnimi vrednostmi teh iz celotne panoge. S posebnim postopkom vrednotenja oziroma ponderiranja teh kazalnikov se določi »statična ocena« podjetja.
»Dinamična ocena« se določi iz sklopa tako imenovanih nefinančnih podatkov, ki predstavljajo nepogrešljiv del skupne bonitetne ocene, saj dajejo ključne pomembne informacije o subjektu, ki utegnejo pomembno vplivati na finančni položaj ocenjevanega subjekta v prihodnosti.
Poleg navedenih parametrov določitve se pri določanju bonitetne ocene dodatno upoštevajo še nekatera dodatna dejstva, kot so moment kombinacije relativno nizke vrednosti premoženja subjekta in/ali njegovih prihodkov, zaradi česar je občutljivost subjekta na spremembe v njegovem poslovnem okolju statistično verjetno višja kot sicer, mnenje revizorja, ki ni podano brez pridržka, izrazita prezadolženost ipd.
Po posebnem postopku izvedena sinteza vseh naštetih prametrov rezultira v »skupni« bonitetni oceni posameznega subjekta v razredu od 1 (najslabše) do 10 (najboljše). Prav slednje radi izpostavimo kot posebno prednost bonitetne ocene, določene po naši metodologiji, saj nam je uspelo v enotni bonitetni oceni podjetja podati kakovosten zbir številnih finančnih in nefinančnih parametrov, ki posamezno podjetje umeščajo v določen razred stopnje tveganja pri poslovanju z njim. Na tak »enoten« način podana bonitetna ocena podjetja je nedvoumna in uporabniku prijazna, kar pomeni, da je razumljiva tudi tistim, ki nimajo poglobljenih finančnih znanj. Glede na dejstvo, da se aktualni podatki, ki vplivajo na bonitetno oceno subjektov, spreminjajo dnevno, je ključnega pomena, da se tudi podatkovne baze, na podlagi katerih se bonitetna ocena določa, ažurira dnevno.
Koliko časa že delujete in kako se izdelava bonitetne ocene spreminja skozi leta?
Našo aplikacijo EBONITETE.SI aktivno tržimo že 10 let. V osnovi predstavljajo temelj določitve bonitetne ocene, tako kot na samem začetku, še vedno javno dostopni finančni podatki podjetij. Glede spreminjanja same metodologije pa ugotavljamo, da gre za praktično konstanten proces nadgrajevanja skozi presojanje modela, spreminjanje načina vrednotenja finančnih kategorij, širitve podatkovnih podlag za določanje bonitetne ocene in v zadnjih letih še intenzivnejše aplikacije naprednih statističnih obdelav.
Kakšen je odnos slovenskih podjetij do bonitetnih ocen? Jih upoštevajo in se na trgu ravnajo po njih?
V zadnjih treh do štirih letih opažamo, da postajajo bonitetne ocene iz leta v leto pomembnejša informacija v gospodarskem okolju. Iz števila odzivov naših strank in tudi podjetij, ki niso naše stranke, nedvomno izhaja, da je bonitetna ocena vedno pogosteje predmet resne obravnave med gospodarskimi subjekti. Opažamo tudi, da konkretno naša bonitetna ocena v vse večji meri postaja pomemben kriterij na raznih natečajih s strani državnih organizacij. Vsekakor velja, da bonitetna ocena v gospodarskem prostoru z vsakim letom pridobiva pomembnost.
Lahko na podlagi podatkov, ki jih imate, podate posplošeno sliko slovenskega gospodarstva?
Na podlagi razpoložljivih finančnih podatkov, povzetih iz letnih bilanc vseh gospodarskih subjektov za poslovno leto 2022, lahko podamo le posplošeno oceno, da je bilo poslovanje slovenskih gospodarskih subjektov leta 2022 po nekaterih kriterijih nekoliko boljše kot leta 2021, po drugih pa tudi ne.
Leta 2022 so vsi gospodarski subjekti (brez bančnega in zavarovalniškega sektorja) ustvarili za 152,2 milijarde evrov celotnih prihodkov, kar je nominalno za 20,2 odstotka več kot leta 2021. Pri tem je čisti dobiček za leto 2022 znašal 6,4 milijarde evrov in nominalno presega dobiček leta 2021 za 2,8 odstotka. Nominalno sta višja tudi EBITDA za 3,5 odstotka in dodana vrednost za 6,8 odstotka. Ob 10,3-odstotni inflaciji, ki je veljala za leto 2022, velja, da so kategorije čistega dobička, EBITDA in dodane vrednosti v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 realno nižje.
Kar zadeva delež lastnega kapitala v virih financiranja za leto 2022, je ta, po zbirni bilanci vseh gospodarskih subjektov, v primerjavi z letom 2021 ostal praktično nespremenjen in znaša dobrih 50 odstotkov.
