Med udeleženci protestov v Aachnu sta bila tako tudi ministrski predsednik dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther in nemški finančni minister Christian Lindner. Obrambni minister Boris Pistorius pa je na shodu v Osnabrücku posvaril pred skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD).
Kot je na demonstracijah, ki se jih je udeležilo 25.000 ljudi, poudaril Pistorius, želi AfD spremeniti sistem. "To ne pomeni nič drugega kot to, da se želijo vrniti v temne čase rasne norosti, diskriminacije, neenakosti in nepravičnosti," je dejal. Razmere je primerjal z Weimarsko republiko, ki, kot je dejal, ni propadla zaradi sovražnikov, temveč zaradi šibkosti svojih prijateljev. Ob tem je opozoril, da se zgodovina ne sme ponoviti.
V Düsseldorfu na zahodu Nemčije se je na protestih pod sloganom "Proti AfD - Ne bomo tiho. Ne bomo pogledali stran. Ukrepamo," po podatkih policije zbralo do 100.000 ljudi. Nekateri so nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo Na splošno ne maram nacistov in Ne več. Župan Düsseldorfa Stephan Keller je poudaril, da je bila nevarnost za prvo nemško demokracijo okoli leta 1930 podcenjena in da se to ne sme ponoviti.
V Kielu je policija naštela približno 11.500 udeležencev demonstracij proti desničarskemu ekstremizmu in antisemitizmu. "Naša demokracija je bolj stabilna kot demokracija pred 100 leti, vendar ne bodimo preveč prepričani vanjo," je posvaril tamkajšnji župan Ulf Kämpfer. V Aachnu se je po podatkih tamkajšnjih oblasti zbralo okoli 12.500 ljudi, v Marburgu več kot 12.000.
O protestih z več tisoč udeleženci danes poročajo še iz številnih drugih nemških mest, med njimi iz Lübecka, Kaiserslauterna in Weimarja, pa tudi iz manjših mest po državi.
Povod za proteste, ki so se v Nemčiji začeli pred tedni, je razkritje tajnega sestanka skrajnih desničarjev v Potsdamu novembra lani, na katerem so bili med drugim člani AfD in najmanj dva predstavnika konservativne Krščansko-demokratske unije (CDU), na njem pa so govorili o množični deportaciji migrantov oz. remigraciji.
