Od konca lanskega leta se napovedi tako imenovanih kadrovskih prilagoditev zaradi upada gospodarske rasti v Avstriji kar vrstijo, posledice pa načeloma najprej občutijo tuji delavci in tisti, ki jih na delo pošiljajo agencije za posojanje delavcev. Število insolventnih podjetij se je lani povečalo za 11 odstotkov, med ekonomsko pomembnimi družbami pa je bil delež teh največji na Gradiščanskem in v mestu Dunaj, torej na območjih, kjer so tudi najpomembnejši zaposlovalci delavcev iz Pomurja.
Stečaji in temni oblaki
Konec leta se je na sodišču v Gradcu začel stečaj za perutninsko farmo Reicher v Gutendorfu, kjer je bilo zaposlenih 86 delavcev, od tega 28 iz Slovenije. Graški proizvajalec avtomobilov in pomemben zaposlovalec slovenskih delavcev Magna Steyr, ki je v začetku lanskega leta že ustavil proizvodnjo s 160 delavci v Hočah, bo ta mesec prešel z dvoizmenskega na enoizmensko delo, kar bo prizadelo 450 delavcev.
Medijsko pozornost je pritegnila objava štajerskega specialista za spletno trgovino Niceshops, da bodo odpustili 90 zaposlenih, od tega 40 v Gradcu. Še večji odmev v javnosti je doživel novembra začeti stečaj nepremičninske družbe Signa Holding, največje avstrijske zasebne nepremičninske družbe s poslovalnicami v več evropskih državah, ki je bila tudi največji lastnik trgovskih centrov v srednji Evropi.
Časopis Industrie magazin je pred dnevi poročal, da Adolf Kerbl, generalni direktor združenja kovinskotehnološke industrije pri avstrijski gospodarski zbornici, opozarja na ukinjanje delovnih mest v livarstvu, ki trenutno zaposluje približno 6500 ljudi po vsej Avstriji. Temni oblaki se zgrinjajo tudi nad avstrijskim gradbenim sektorjem.
Avstrijski trg dela se ni sesul
Ali težave, v katerih so se znašli veliki avstrijski zaposlovalci, in upadanje proizvodnje v nekaterih panogah, zaradi česar je potreb po delavcih vse manj, že vplivajo na položaj in zaposlitvene možnosti delavcev iz pomurske regije? Uradnega podatka, koliko jih dela čez mejo, ni, po nekaterih ocenah jih je od osem do deset tisoč.
Avstrijski analitiki poudarjajo, da čeprav je v minulem obdobju v krizo zašlo kar nekaj velikih trgovskih podjetij in je bilo to, razumljivo, deležno velike medijske pozornosti, o stečajnem valu še ne morejo govoriti. Prav tako analitiki ugotavljajo, da je gospodarska recesija do zdaj le rahlo vplivala na avstrijski trg dela. Uradna stopnja brezposelnosti se je s 6,3 odstotka v letu 2022 lani dvignila na 6,4 odstotka. Povečala se je tudi zato, ker se od pomladi 2023 v statistiki brezposelnosti pojavljajo razseljeni ljudje iz Ukrajine, še poudarjajo tamkajšnji analitiki. Za letos Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave pričakuje, da bo stopnja brezposelnosti ostala enaka, Inštitut za napredne študije pa pričakuje povečanje za 0,2 odstotne točke na 6,6 odstotka. Leta 2025 naj bi se stopnja brezposelnosti spet znižala na 6 ali 6,3 odstotka.
Povpraševanje še vedno živahno
Zaskrbljenosti zaradi gospodarskih pretresov v Avstriji pri delavcih iz Pomurja ni čutiti, ugotavlja poznavalec obmejnega trga dela z Goričkega. Če se ena vrata zapro, se druga odpro, pove, še posebej za dobre in kvalificirane delavce. Trg dela čez mejo je še vedno bolj fleksibilen kot v Sloveniji in tudi povpraševanje po delavcih je v Avstriji še vedno živahno. To ne nazadnje potrjujejo uradni podatki o prostih delovnih mestih. Je pa sogovornik opazil več primerov vračanja delavcev zaradi priložnosti zaposlitve doma, razloga za vrnitev sta predvsem časovno potratna vožnja do delovnega mesta in neugoden delovni čas. Nekoliko višja plača v Avstriji namreč tega več ne odtehta.
Interes za vrnitev dveh delavcev iz Avstrije, skladiščnika in vzdrževalca, ugotavljajo tudi pri enem od pomurskih podjetij, pri drugih povratnikov za zdaj nimajo.
Pred božičem jih je več ostalo doma
Nobenih večjih odklonov pri vpisu čezmejnih delavcev v evidenco brezposelnih oseb ne zaznavajo niti na murskosoboški območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje. Že več let je znano, da se zaradi sezonske narave dela pozimi delavci iz tujine doma prijavijo v evidence brezposelnih, kar se običajno zgodi pred božičnimi prazniki. Da bi se konec minulega leta to vpisovanje začelo prej kot običajno, ne ugotavljajo, morebitno podaljševanje tega obdobja pa se bo pokazalo šele ob ponovni zaposlitvi. Res pa je, da je bilo število prijavljenih v letu 2023 nekoliko višje kot pretekla leta. Vpisali so jih namreč blizu 650, v preteklih letih nekaj čez 500. Presežek števila prijav je posledica prenehanja delovnega razmerja zaradi opredelitve presežni delavec.
