Konec minulega leta je v javnosti močno odmeval spor med Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in medicinsko fakulteto. Ta je pokazal, da mora največja bolnišnica v državi že vrsto let plačevati visoke zneske za mikrobiološke in druge laboratorijske preiskave fakulteti, kjer si zaradi tega vsako leto razdelijo milijone evrov za delovno uspešnost. A to očitno ni bil edini takšen primer.
Spletni portal necenzurirano.si razkriva, da UKC Ljubljana že dolga leta preplačuje storitve še ene državne institucije. Gre za Zavod za transfuzijsko medicino (ZTM), pri katerem naroča krvne pripravke, zdravila iz krvi in plazme, shranjevanje celic in druge storitve. To počne po pogodbi iz leta 2009, ko je ministrstvo za zdravje vodil Borut Miklavčič. Pred dnevi se je dokončno iztekla. Zdaj pogodbe v UKC Ljubljana ne želijo podaljšati. Razlog: previsoke cene, ki jih želijo zdaj v ZTM po naših podatkih dvigniti še za 20 odstotkov. Pri tem se v UKC Ljubljana sklicujejo na poročilo revizijske družbe Ernst & Young, ki je pregledala posle z zavodom. Ugotovila je, da je UKC Ljubljana v zadnjih petih letih storitve preplačal za skupaj več kot 12 milijonov evrov. S tem pa je pomagal pokrivati tudi izgube ZTM, kjer sicer poudarjajo, da so cene v pristojnosti ministrstva.
Zakaj UKC nima svojega transfuzijskega centra?
V UKC Ljubljana so zunanjo revizijsko družbo, ki je revidirala poslovanje z glavnimi dobavitelji, najeli na pobudo sveta zavoda. Pod drobnogled je vzela tudi ZTM, ki je v državni lasti in bolnišnicam prodaja zdravila in druge pripravke iz krvi in plazme. Do teh sicer pride s krvodajalskimi akcijami, torej brezplačno in brez javnih razpisov. Medtem ko imata UKC Maribor in Splošna bolnišnica Celje svoja transfuzijska centra, je bil ZTM pred leti izdvojen iz UKC Ljubljana in posluje kot samostojni zavod. Njegov daleč največji naročnik je UKC Ljubljana, s katerim na leto ustvari več kot 15 milijonov evrov prometa.
Pred dobrim desetletjem se je ZTM znašel v središču afere, ki je odnesla takratnega direktorja Igorja Veluščka. Kot je razkril izredni upravni nadzor, je ZTM od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru kupoval sveže zamrznjeno plazmo po 63 evrov za liter, nato pa jo je prodajal bolnišnicam po 280 evrov, s čimer je na račun javnih zdravstvenih zavodov zaslužil več kot dva milijona evrov. Takšno cenovno politiko je takratni minister Tomaž Gantar označil za moralno sporno.
Revizorji ugotovili preplačila in cene, neskladne s pravilniki
Zdaj podobno ugotavljajo tudi zunanji revizorji, ki jih je najel UKC Ljubljana. Ti izpostavljajo nepravilnosti oziroma neustrezno zaračunavanje pri več ključnih postavkah. Do največjih preplačil naj bi prihajalo zaradi napačne uporabe metode izračuna krvnih pripravkov oziroma v nasprotju s pravilnikom. Zaradi tega naj bi UKC Ljubljana plačal kar okoli sedem milijonov evrov preveč denarja. Tako se cenovni količniki, ki se uporabljajo in prerazporejajo stroške na posamezne vrste komponent krvi, razlikujejo od cenovnih količnikov, ki so definirani v pravilniku ZTM. »Od leta 2011 do leta 2021 se je na podlagi tako uporabljene metode izračuna cena povečala za 241 odstotkov,« so opozorili. Pri tem je potrebno upoštevati, da je ZTM obračunaval stroške v skladu s cenikom, ki ga je s sklepom potrdil minister za zdravje. Toda te cene niso skladne z izračunom, kot ga predvideva pravilnik. »Nekdanji direktor ZTM je navedel, da ZTM s cenami krvnih pripravkov pokriva izgube ostalih organizacijskih enot, vendar poslovna poročila ZTM ne razkrivajo poslovnih rezultatov posameznih enot, zato slednjega ni mogoče neodvisno potrditi,« navajajo revizorji.
»Sami si izračunavajo popravek cene, mi jo pa plačamo«
Še 4,3 milijona evrov stroškov je imel UKC Ljubljana, ker mu je ZTM začel dobavljati trombocitne pripravke s psoralenom namesto z obsevanjem. Da je to primernejša metoda, je ugotovil razširjeni strokovni kolegij za transfuzijsko medicino. Ob pregledu zapisnikov zdravstvenega sveta pa niso zasledili sklepov, ki bi utemeljevali spremembo. Tudi iz naročilnic ni razvidno, da bi UKC Ljubljana kadarkoli naročal posebej trombocite s psoralenom. Do previsokih postavk naj bi prihajalo tudi pri obsevanju krvnih pripravkov (671.580 evrov), dobavi afereze nameto zlitja (od 313.123 do 402.875 evrov) in zaračunavanju storitev registra nesorodnih darovalcev (271.967 evrov). Samo pri preverjanju računov pa so revizorji ugotovili, da jim je ZTM ponekod premalo zaračunal 55.532 evrov, pri drugih pa preveč 125.377 evrov. Razlika je skoraj 70.000 evrov.
»Ne vem, ali še kje obstaja kakšen javni zavod, ki mu država dopušča, da si sam izračuna popravek, torej tolikšen dvig cen svojih proizvodov, da pride s svojo poslovno prakso vedno na pozitivno ničlo. In cene, ki jih dvigne, vedno plača klinični center. Zadnja takšna 'prilagoditev' se je s 15-odstotnim dvigom zgodila leta 2021, pokrila pa je pet milijonov evrov izgube, nastale v letih pred tem,« poudarja Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, ki opozarja, da ima ZTM v tem razmerju praktično monopolni položaj.
ZTM: Cene so prenizke, določa jih ministrstvo
Na ZTM pojasnjujejo, da cene diagnostičnih in terapevtskih storitev (zdravstvenih storitev) ter cene komponent krvi določa ministrstvo za zdravje. Opozarjajo, da bi morale biti bistveno višje:
- cene komponent krvi so bile od leta 2013 do 1. 4. 2016 nespremenjene. Ministrstvo je s 1.4.2016 določilo nove za 9,5 odstotka višje cene. V naslednjem letu je znižalo cene za 1,74 odstotka. Vse do leta 2022 se cene komponent krvi niso spremenile, s 1.1.2022 je ministrstvo določilo za 14,6 odstotka višje cene.
- cene zdravstvenih storitev so bile od leta 2013 do 1.6.2022 nespremenjene, ko je ministrstvo določilo 5,6-odstotni dvig cen teh storitev.
»Ob tem naj pojasnimo, da cen zdravstvenih storitev za javne zdravstvene zavode (bolnišnice na sekundarni in terciarni ravni) določa ZZZS, skladno z veljavnim splošnim dogovorom oziroma uredbo vlade RS. Cene zdravstvenih storitev bolnišnicam so se od leta 2013 do 2023 povišale za 51 odstotkov, samo v obdobju od 2020 do 2023 so se cene zdravstvenih storitev tem bolnišnicam povišale za povišale za 30 odstotkov,« so poudarili v ZTM, ki ga od oktobra 2022 vodi Peter Kavčič.
Medtem so se cene zdravstvenih storitev ZTM povišale zgolj za 5,6 odstotkov. In zakaj je zavod v letu 2022 ustvaril približno 250 tisoč evrov minusa? Zaradi dviga plač v javnem sektorju, navajajo v ZTM, saj da »se je vlada v dogovoru zavezala, da bo zagotovila finančna sredstva za pokrivanje teh stroškov dela, kar pa se ni zgodilo«. Konec leta 2022 je imel sicer ZTM odprtih za skoraj pet milijonov evrov terjatev do UKC Ljubljana, od tega je bila več kot polovica že zapadlih.
