"Kot primerno začasno rešitev Sodni svet ocenjuje zakonski predlog ministrstva za pravosodje, ki ni bil sprejet zgolj zaradi pomanjkanja politične volje glede na potrebni obseg sredstev," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat.
Tako je Sodni svet v zahtevi zapisal, naj ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas. Plače in dodatki bi se morali po mnenju Sodnega sveta usklajevati kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju.
Sodni svet je izpostavil, naj se predlagana rešitev uporablja začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike. "Navedeno ne pomeni, da je s tem izpolnjeno vse, kar bi sodnikom moralo pripadati ob odpravi nesorazmerij plač z drugimi plačami v javnem sektorju in bo to šele predmet nove zakonske ureditve. Gre le za nujno odpravo že nastalega zaostanka, ki je dosegel mejo protiustavnosti," je pojasnil Horvat.
Ustavnemu sodišču je svet predlagal prednostno obravnavo. V zahtevi za oceno ustavnosti je še poudaril, da zakonodajalec s svojo neodzivnostjo pri uresničenju ustavne odločbe hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti ter grobo posega v ustavni položaj ustavnega sodišča kot varuha ustave. "Gre za napad na avtoriteto ustavnega sodišča," je izpostavil.
Nespoštovanje sodnih odločb po navedbah sveta med drugim pomeni zanikanje vladavine prava. "Še toliko bolj nedopustno pa je, če katera izmed neizvršenih odločb ustavnega sodišča zadeva zakonsko ureditev, ki prizadeva neodvisnost sodne oblasti," so zapisali. Ta je namreč eden od temeljev ustavnega reda, namenjen zagotavljanju človekove pravice vsakogar do sodnega varstva.
V zahtevi so še izpostavili, da DZ ni izkazal nobene pripravljenosti za odpravo ugotovljenih neustavnosti, čeprav lahko zakonodajni postopek z vložitvijo predloga zakona sproži tudi vsak poslanec.
Ministrstvo za pravosodje je z ustavno odločbo res skušalo pravočasno odpraviti ugotovljeno neustavno stanje, je zapisal sodni svet. Toda ob tem je poudaril, da predlogi ministrstva na vladi niso bili sprejeti "iz predvsem očitno političnih razlogov". Vlada in državni zbor sta med rokom za odpravo ugotovljenih neustavnosti razporedila pomembna sredstva za druge zakonske obveznosti oziroma "parcialne" interese.
Čeprav si Sodni svet ne jemlje pristojnosti presoje, ali je bilo povečanje proračunskih sredstev za določene namene upravičeno, povečanje jasno kaže, da je sredstev za izpolnjevanje določenih obveznosti iz naslova pravne in socialne države dovolj.
Sodniki so sicer pred tednom začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
Sodniško društvo je v torek za STA sicer potrdilo, da so o kršitvah neodvisnosti sodstva in protestih sodnikov obvestili predsednico Evropske komisije, Evropski parlament in komisarja za pravosodje. Pojasnili so, da pisma z javnostjo za zdaj ne bodo delili. V petek bo Slovenijo obiskal predsednik Svetovnega sodniškega združenja Đuro Sessa in takrat bo po navedbah društva priložnost, da ga seznanijo z dogajanjem in tudi medijem predstavijo svoje načrte.
