Rodil se je 5. aprila 1929 v Ljubljani. Njegova starša sta v času gospodarske krize v Slovenijo prišla iz Češke. Gledališče je bilo njegova velika ljubezen že od malih nog. Diplomiral je na trgovski akademiji, nato pa leta 1953 še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost.
Nakar se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, do leta 1989. Sodeloval je tudi z eksperimentalnimi gledališči, med drugim je na Odru 57 leta 1960 igral Kreona v Antigoni Dominika Smoleta, v ad hoc gledališču Drage Ahahačič pa so, kot je ob 85. rojstnem dnevu povedal za STA, prvi v Sloveniji igrali Sartra.
Imel je tudi tri svoja gledališča
Prvo je nosilo ime po telefonski številki blagajne Šentjakobskega gledališča, kjer so imeli v dopoldanskem času - ko so bili člani ljubiteljskega gledališča po službah - vaje.
Njegov drugi teater je bil Stranski vhod - današnja Mala drama. V času "krize Male drame" je ustanovili še Levi oder. "Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil," je povedal za STA.
Uveljavil se je tudi kot režiser, igral v več slovenskih filmih, radijskih in TV-igrah ter oddajah za otroke. V spomin in srca Slovencev se je zapisal, ko je posodil glas risanim junakom, kot so Flip iz Čebelice Maje, Maxi pes Fik in palček David.
Dobitnik številnih nagrad
Za svoje delo je prejel številne nagrade. Leta 1961 Sterijevo nagrado v Novem Sadu, leta 1994 Borštnikov prstan, leta 2005 pa viktorja za življenjsko delo. Leta 2018 je prejel tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
"Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti," je pisalo v utemeljitvi.
Leta 2019 je prejel priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov. Leta 2022 pa je postal častni meščan Ljubljane.
Njegov radijski opus je eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, kjer je zaigral v prvih smešnih skečih s Franetom Milčinskim-Ježkom. V minulih šestih desetletjih je nato postal eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov slovenske televizije, je še pisalo v utemeljitvi.
