Slovenska policija je lani obravnavala 60.587 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo leta 2022 teh skoraj pol manj oziroma 32.024. Šestindevetdeset odstotkov vseh nezakonitih prišlekov so prestregli ob prehodu meje s Hrvaško. Največ je bilo državljanov Afganistana. Ti predstavljajo skoraj tretjino vseh, ki so nezakonito prestopili mejo, kažejo podatki policije.
Policisti so na notranji meji s Hrvaško lani obravnavali tudi 58.193 nedovoljenih vstopov, kar je za 84 odstotkov več od števila nedovoljenih vstopov na zunanji schengenski kopenski meji leta 2022, ki je znašalo 31.605. Ob Afganistancih je bilo največ državljanov Maroka, dobrih 15 odstotkov, in Pakistana, ki so predstavljali skoraj devet odstotkov.
Več kot 500 tihotapcev
Kot še izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah v lanskem letu, je bila najbolj obremenjena novomeška policijska uprava, kjer so beležili kar 78,5 odstotka vseh nedovoljenih prehodov meje (47.543), medtem ko so jih na območju koprske uprave obravnavali 14,5 odstotka (8783).
Veliko več kot leto prej je bilo lani tudi izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Zabeležili so jih skupno 58.757, v enakem obdobju leta 2022 pa so jih evidentirali 31.456. Daleč največ je bilo državljanov Afganistana, precej prosilcev pa je bilo tudi iz Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije, a jih je nato večina že zapustila Slovenijo.
Policija je sicer lani obravnavala 479 primerov nezakonitih migracij, v enakem obdobju leta 2022 pa 242. Pri tem so prijeli 557 tihotapcev ljudi, med njimi 548 tujcev in devet slovenskih državljanov s 3280 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 514 tihotapcev so sodišča odredila pripor.
Po besedah generalnega direktorja policije Senada Jušića so lani veliko pozornosti namenjali mednarodnemu sodelovanju pri obvladovanju migracij, oktobra pa je zaradi grožnje terorizma praktično čez noč znova uvedla notranjo kontrolo na več mejnih prehodih.
Po pokolu na srbski šoli
V povezavi s streljanjem v Beogradu je junija izvedla številne preventivne in druge aktivnosti za zaznavanje indikatorjev odklonskega ravnanja v šolah. Policija še vedno aktivno sodeluje s šolami, predava otrokom, staršem, strokovnim delavcem, je še povedal Jušić.
Nadaljeval je, da se je avgusta policija spopadla s posledicami uničujočih poplav, pri čemer je bilo delo policistov večinoma povezano z neposrednim reševanjem ljudi in premoženja. Letno poročilo stroške dela policije v času poplav ocenjuje na 816.000 evrov, v aktivnosti pa je bilo neposredno vključenih okoli 1522 policistov.
Jušić je posebej izpostavil delo posadk helikopterjev, ki so v prvih dneh poplav rešile 286 ljudi, 10 živali, prepeljale 45 specialistov ter več kot 13 ton hrane, goriva in drugega tovora. Dodal je, da bo pomembna pridobitev zanje nakup večnamenskega helikopterja, saj bo policija te naloge z njim opravljala še kakovostneje.
Policija je na področju kriminalitete obravnavala 54.017 kaznivih dejanj, kar je primerljivo z obdobjem pred epidemijo covida. Jušić je navedel, da se je preiskanost kaznivih dejanj prvič v desetih letih zvišala nad 51 odstotkov, lani pa so bile organizirane tudi številne zahtevne in obsežne preiskave kriminalnih združb.
Na področju prometne varnosti je policija obravnavala 19.140 prometnih nesreč, kar je za 3,5 odstotka več kot leto prej. A so bile posledice teh nesreč manjše, v njih je umrlo 83 udeležencev, kar je za 2,4 odstotka manj kot leta 2022. Za 9,5 odstotka manj je bilo tudi huje poškodovanih in za slabe štiri odstotke manj lažje poškodovanih. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč nesreč ostajata neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.
Pištola, fizična sila in paralizator
Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je povedal, da so policisti prisilna sredstva uporabili zoper 3800 oseb, pri tem pa so v 97 odstotkih uporabili telesno silo in sredstva za vezanje in vklepanje. Lani niso v nobenem primeru uporabili paralizatorja ali strelnega orožja, tudi sicer je uporaba najhujših prisilnih sredstev redka.
Leto 2023 je zaznamovalo tudi več napadov na policiste, med katerimi izstopa streljanje na policijsko patruljo v Šmarjeti pri Novem mestu, v katerem je bila lažje ranjena policistka, je spomnil Ferenc.
Je bilo pa zoper delo policije vloženih 447 pritožb, od katerih je bilo utemeljenih 13, 12 pa so jih razrešili v t. i. pomiritvenem postopku. Kljub nizkemu številu pritožb se policija zaveda pomena stalnega usposabljanja policistov, je zagotovil Ferenc.
Pomemben izsledek letnega poročila policije je, da je število kaznivih dejanj glede na petletno povprečje poraslo na vseh področjih. Direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je navedel, da se je za 26 odstotkov povečala mladoletniška kriminaliteta, za 18 odstotkov organizirana kriminaliteta, policisti so odkrili za 53 odstotkov več vojaškega orožja in 111 odstotkov več streliva za to orožje. Trinajstodstotni porast so beležili tudi pri nasilju v družini, 17-odstotnega pa na področju spolnih zlorab otrok prek spleta. Obravnavali so 72 posilstev, stopnja njihove preiskanosti pa je bila 93-odstotna. Med drugim so obravnavali 29 kaznivih dejanj umorov in ubojev, kar je 11 manj kot leto prej, nepreiskano pa za zdaj ostaja le eno takšno kaznivo dejanje, je dodal Petrič.
Kot je dejal direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin, so policisti na področju javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti opravili varovanje več zahtevnih javnih shodov in športnih dogodkov. Med shodi so bili med vidnejšimi devet shodov upokojencev, protesti kmetov, parada ponosa in protest ob odprtju javnega zavoda Rog. Pri športnih dogodkih pa je izpostavil nogometne tekme.
V policiji, ki zaposluje 8162 javnih uslužbencev, je bilo sicer konec lanskega leta 250 manj zaposlenih kot leto prej v istem času, zato si po Ferenčevih besedah prizadevajo obrniti negativni kadrovski trend zadnjih nekaj let. Na višji policijski šoli so tako zainteresiranim avgusta ponudili možnost dodatnega roka za prijavo, je dejal.
Galerija
Poglej vse fotografije (5)
