V pismu ministru za delo Luki Mescu, ki so ga posredovali medijem, so predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Sindikata finančnih organizacij Slovenije, Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter tudi Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) spomnili, da se pri izračunu minimalne plače od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na podlagi podatka, da so se minimalni življenjski stroški v letu 2022 glede na leto 2017 zvišali s 613,41 evra na 669,83 evra, mora nov znesek minimalne plače znašati najmanj 803,80 evra in največ 937,76 evra neto, so zapisali sindikalisti. Ob tem se sicer minimalna plača enkrat letno uskladi še najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila decembra na letni ravni 4,2-odstotna, lahko pa tudi z drugimi parametri - gibanjem plač, zaposlenosti ter gospodarske rasti.
V sindikatih so prepričani, da se življenjski standard delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, med njimi so prodajalci, bolničarji, čistilci, oskrbovalci, hišniki, strežniki, kuharji, šoferji, gradbeniki, negovalci, poslabšuje, zato upajo na večji dvig minimalne plače od zgolj uskladitve z inflacijo.
V letu 2023 je minimalna plača znašala 878,48 evra neto (1203,36 evra bruto), prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo pa je v letu 2022 znašal 827 evrov oz. 94 odstotkov neto minimalne plače. Neto dobički podjetij so se medtem med letoma 2017 in 2022 po besedah predstavnikov delojemalcev zvišali za 68 odstotkov na šest milijonov evrov, so navedli. Po podatkih iz leta 2022 minimalno plačo v Sloveniji prejema okoli 86.600 delavcev.
Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, in ga objavi v uradnem listu. Ekonomsko-socialni svet sicer od poletja, ko so ga delodajalci protestno zapustili, ne deluje.
